Dethrone The Corrupted so se en dan po nastopu v Mariboru selili na drugi konec Štajerske, kjer so nastopili v velenjskem Klubu eMCe plac, jaz pa sem romal za njimi. Ker nisem želel izpasti prevelik zalezovalec – kot v primeru Morywe – sem se odločil, da najprej v miru skorajda do konca pogledam prvi polčas večnega derbija in se nato odpravim v mesto premoga in rudarjev.

Po pričakovanjih sem zaradi velikega zanimanja za metalske večere, ki jih v Velenju že približno dve leti pridno organizira društvo Železni Aktivizem, komajda našel parkirni prostor zadaj za veliko Rdečo dvorano. Pri izstopu iz avta sta me tako sprejela mešanica vonja po premogu in glasno debatiranje številnih obiskovalcev pred klubom. Ko sem se približal vhodu, so se vonjave v zraku zamenjale s tistimi opojnejšimi, medtem ko so debate postale še glasnejše. Notri so že igrali Dethrone The Corrupted, ki sem jih ujel ravno med napovedjo njihovega novega singla Belial's Anathema. Ker je vse potekalo bolj ali manj kot en dan prej – brez tehničnih težav seveda – sem se odločil, da se vrnem v meglo pred dvorano, kjer sem poglobil odnose s Prekmurci, ki so bili naslednji na vrsti na odru, in nato spletel še sveže stike z organizatorjem.

Med nastopom Vulvathrone se je publika nekoliko namnožila, toda zadnji del med odrom in tonskim mojstrom je bil še zmeraj napolnjen s praznino. Koga je čakala gruča pred vhodom? Ta odgovor dobite kmalu, zdaj sledi nastop Pičk. Pardon, Pičkinega Prestola, ki je na ta večer poudarjeno igral skorajda izključno za pičke. Razen slabše slišne Hermanove kitare, zaradi česar band po koncertu že tradicionalno sprašujem, če so odigrali Toilet Slut (in odgovor je zmeraj pritrdilen), je bil nastop tehnično brezhiben, z vidika performansa pa manjše razočaranje. Glede na to, kje oziroma na čem vse je Jure med njihovimi nastopi že visel, je tokrat svojo živalskost izredno brzdal. Poleg tega, da se je obešal po najmlajšem članu, basistu Goranu, ki je v Lemmyjevem slogu podajal krike v mikrofon, se je nekajkrat celo ulegel na oder v počitek. Nisem prepričan, ali je to bilo delodajalcu Hermanu najbolj po godu, znakov nejevolje v glavnem nisem zaznal. V glavnem, band, s trenutno enim najboljših slovenskih metal bobnarjev, je ponovno raztural, tako da so bili vsi navzoči po štirih ponovitvah Porn, Porn, Porn več kot pripravljeni za srbske Nadimač.

Beograjski thrash metal/crossover fenomen je čakala gruča pred vhodom z največjim zanimanjem in nestrpnostjo. Po odplesanih brutal polka ritmih je torej sledila nekoliko drugačna zabava, ki pa je v dvorano privabila največje število obiskovalcev na ta večer. Dejansko je pričetek nastopa Nadimač na metalce pred dvorano deloval kot nekakšna sesalna sila, ki jih je skorajda vse v manj kot minuti posrkala v dvorano. Dovoljšen razlog torej, da sem tudi jaz sledil koloni in se izza mize tonskega mojstra nadejal srbskih thrash ritmov, pomešanih še z marsičim drugim. Pankerski odnos in domača zven in melodija jezika so ustvarili zanimivo vzdušje, ki je iz velenjskih metalcev iztisnilo največje kapljice energije in na plano priklicalo prve crowd surferje večera. Kaj naj še opisujem dalje? Eh, pa saj nima smisla, saj vsi vemo, kako zgleda metal zabava.

Po podelitvi vstopnice za naš največji festival MetalDays – prejel jo je Nejc Stropnik – se je metalsko rajanje nadaljevalo v štancarskih ritmih, nastopili so Morywa. Iz podobnih razlogov kot v primeru Dethrone The Corrupted (in zaradi pozne večerne/zgodnje jutranje ure) sem tokrat le na kratko vrgel eno oko na nastop trenutno nastopajočega, saj bi jih rad ponovno v živo ujel, ko bom doma dodobra predelal njihov prvenec. Tega je band najavil že pred tremi tedni na Ptuju, zato do izdaje ne manjka več veliko časa, da pa bo ta dobro sprejet, je pa bilo več kot očitno tudi med nastopom zasedbe, ki je imela najmanj toliko obiskovalcev kot Srbi pred njimi. Morywa več kot očitno delajo marsikaj prav.

Ko sem se naslednje jutro zbudil nekaj čez osmo, mi je v glavi odmevala kombinacija slišanih viž in izmenjanih besed. Obisk Velenja je bil zopet uspeh, zasluge za to pa gredo predvsem številčni publiki, ki rada pride podpret domače bande (ja, nisem pozabil, da so Nadimač iz Srbije), in organizatorju Železni Aktivizem, da se še naprej trudi v tej smeri. Velenje, se vidimo čez slab mesec dni na Vratolomu!