Uada / Afsky

Zanimivo, kako se je v manj kot letu dni svet postavil na glavo. Oziroma bom takole parafraziral, svet se je iz ene skrajnosti ponovno obrnil v neke nam bolj poznane tirnice, in tako se je tudi koncertno bolj »skopo« obdobje prevesilo v nasičenost do tega ekstrema, da je treba koncertna doživetja prav skrbno načrtovati. Tako se je tudi moje koncertno leto začelo kar pestro in kljub dejanski poplavi koncertov mi je napoved turneje ameriških black metalcev Uada v spremstvu z danskimi ekstremneži Afsky več kot samo polepšala dan, in to je bil koncert, ki se ga enostavno ni smelo zamuditi.

Zadnja nedelja v marcu je torej pripadala pohodu v našo prestolnico, kjer je zasedbi pod okriljem društva Veseli Dihurčki gostil Orto Bar. Pravšnja lokacija za takšen dogodek in nasploh že klasično romanje v Ljubljano naj ne bi povzročalo večjih pretresov in zapletov. Ah, kako hitro se človek lahko zmoti.

A gremo lepo po vrsti. Kot je zdaj že redna praksa, se koncerti v Ortu začnejo točno ob napovedani uri in je načrtovanje prihoda nam romarjem veliko bolj prijazno. A kaj, ko se zalomi pri parkiranju in ti iskanje prostega mesta vzame nekoliko več časa, posledično pa se začnejo pojavljati neprijetni pripetljaji. Po uspešnem prevzemu karte in bežnem ogledu merch mize se je iz ozvočenja že oglasil intro, ki je napovedal začetek nastopa Afsky. Če Dancev pred koncertom niste zasledili, ste bili mogoče na prvi pogled malenkost presenečeni, saj se fantje vizualno kar krepko oddaljijo od klasične black metal prezence. Glasbeno pa so na blackmetalski glasbeni sceni več kot prijetno presenečenje, in to tudi več kot upravičeno. Zadnja plošča Om hundrede år, ki je luč sveta ugledala 15. marca letos, enostavno priča o izjemni glasbeni žilici Oleja Pedersena Luka, ki je kot mastermind za imenom Afsky ustvaril zelo zanimiv in svojevrsten glasbeni projekt. Tako je bil tokratni nastop Afsky posvečen najnovejši izdaji in tako so komadi nove plošče že na samem začetku zadoneli iz ozvočenja. Zadoneli je mogoče celo premilo rečeno, saj je glasba hrumela in donela s takšno glasnostjo, da si lahko v ušesih začutil vsak ton posebej. Da pa je bila mera polna, sem ob že omenjeni ihti pred koncertom razmišljal le o pravočasnem prihodu v dvorano in ob tem obvezno opremo, torej čepke, pozabil v avtu. Žal moram priznati, da je to s seboj prineslo tudi določene posledice. A vrnimo se k nastopu Afsky. Že na samem začetku jih je pričakala presenetljivo polna dvorana, ki je že takoj zaužila surov atmosferični black metal, ki je impresioniral vse navzoče. Temu primerno se je odzvala tudi publika in glasbi primerno pri mirnejših delih le nežno premikala glavo in sanjavo uživala v zvokih z odra ter ob hitrejših in agresivnejših delih tudi zavihtela lase in primerno začupirala skupaj z bandom na odru. Celoten nastop Afsky je bila v dvorani prisotna prava black metal energija, pomešana z agresijo in bolečino, ki v živo pride še bolj do izraza, band pa kljub manjšim težavam ni izgubil rdeče niti nastopa ter dokazal, da je več kot pripravljen na koncertni razvrat. Po eni strani moram priznati, da 45 minut dolg nastop tokrat ni bil prekratek, saj glasnost v dvorani mojim ušesom ni prizanesla in sem komaj čakal, da se moja agonija konča. Po drugi strani pa bi si Afsky brez težav zaslužili še kakšno minuto več in nam predstavili tudi kakšno vižo s starejših izdaj, a tokrat se žal ni izšlo.


Po končanem nastopu Afsky je bil edini cilj prebiti se do avta in do čepkov, ker moja ušesa še enega takšnega zvokovnega šoka definitivno ne bi preživela. V dvorani pa se je med tem že vse začelo pripravljati na nastop ameriških ekstremnežev Uada, ki so vedno znova s svojevrstnim nastopom pričarali kar izjemno vzdušje, nazadnje tudi lansko leto na festivalu MetalDays, in napetost pred nastopom se je obiskovalcem že vidno poznala. Mogoče tudi zaradi dokaj dvomljive časovnice, ki je bila sledeča:

19.30 vrata/blagajna
20.20 AFSKY
xx.xx UADA
Koncert se zaključi malo pred 23.00

Torej, če razjasnimo še tole uganko. Koncert se definitivno bo končal ob nekako zdaj že klasični uri, kdaj pa bodo Uada zasedli oder, pa vedo samo oni. Ali je bila to odlično načrtovana poteza banda, da s tem še dodatno podžge publiko in vzburi še zadnje živčne končiče, ali zgolj splet nepovezanih naključij, bom prepustil ostalim obiskovalcem. Sam sem po drugem, bolj nazornem obisku merch mize začel iskati lasten kotiček pod odrom in tokrat upal na najboljše.

Kot se je kasneje izkazalo, so tudi Uada že pred samim začetkom imeli nekakšne težave in je tudi to botrovalo dejstvu, da se je čakanje vleklo kot jara kača. A takoj, ko so se na odru ugasnile luči in je zadonel uvodni komad, se je publika prebudila iz transa in čakala, da se razvrat na odru začne. Ker imajo Uada že od samega začetka pri meni prav posebno mesto, sem se njihovega nastopa še kako veselil in imel tudi sam zelo visoka pričakovanja. Kljub temu da so že globoko v pisanju novega materiala, so nam kakopak v Ljubljano prišli predstavit zadnjo izdajo Djinn in temu primerno tudi njej posvetili večji del komadov. A že po začetnih riffih enostavno nisem mogel zgubiti občutka, da je tudi tokrat glasnost v dvorani precej večja od običajne (tudi s čepki v ušesih), in energija, ki jo Uada z melodijami ter njihovim zdaj že značilnim mističnim zvokom pričarajo, v meni enostavno ni dosegla želenega učinka. Čeprav je dobršen del publike vidno užival in je tudi dogajanje pod odrom prišlo do izraza, sam tega tokrat nisem začutil in po prebijanju med publiko iz enega konca dvorane na drugi konec ter iskanju pravega mesta na koncu obupal in se vdal v usodo, da tokrat pač ni moj koncertni dan. Kot že rečeno, so Uada posvetili nastop zadnji plošči, a kljub temu dodali klasiko Black Autumn, White Spring s prvenca Devoid The Light ter naslovni komad drugega albuma Cult of a Dying Sun, ki sem jih kljub slabšemu zvoku brez težav prepoznal, a tudi to ni izboljšalo mojega tokratnega koncertnega doživetja. Za več starejših komadov tokrat ni bilo prostora, saj se je nastop Uade končal že nekaj pred 23. uro po komaj petdesetih minutah igranja.



Tako sem se nekaj čez enajsto zvečer z ogromno mešanih občutkov in groznim piskanjem v ušesih odpravil proti domu. Tokratna koncertna izkušnja z Uado mi enostavno ni bila namenjena, kar moram v veliki meri žal pripisati zvoku, in kljub odličnim Afsky tokrat glasbeno žal nisem bil potešen v pravi meri. Uada so pač band, ki je glasbeno tako dovršen, da že najmanjša anomalija lahko privede k veliki zmešnjavi, ki sem ji bil na lastni koži priča tudi sam. Morda pa enostavno tokrat ni bil moj dan in bom moral Uado in Afsky kaj kmalu še enkrat doživeti v živo.