Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

22. 11. 2022

Ulfhednar / Sign of the Devil

Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor / 17. 11. 2022

Koncertov pa kar ne zmanjka in ne zmanjka. Pa se zaradi tega pritožujem? Ne, sploh ne! Samo povem, da se slučajno ne bo kdo pritoževal, da se trenutno nič ne dogaja. Sploh v Maribor so začele prihajati nekoliko zanimivejše zasedbe, kar je nadvse dobrodošlo v časih, ko je uporaba avtomobila zaradi višanja cene bencina postala že skorajda luksuz. Tako me je minuli teden še drugič pot ponesla v Pekarno, tokrat v Dvorano Gustaf, kjer sta nas ponovno sprejeli dve zasedbi. Po ponedeljkovem žanrsko bolj omejenem nastopu Benighted, Teethgrinder in Gliste so postojnski Sign of the Devil in italijanski Ulfhednar poskrbeli za močnejšo mešanico čustev.

Prvi so nastopili domači Sign of the Devil. Gre za death metal zasedbo, ki šteje štiri člane. Pri tej se vizualno nekako vse vrti okoli njihovega frontmana, saj njegova persona odstopa od tradicionalne slike death metal vokalista. No, lahko bi ga spakirali v kakšen okulten kotiček iz osemdesetih, kar se povsem ujema z njegovimi zlobnimi napovedmi komadov. Na tem mestu naj dodam, da je Azaziel pristopil k skupini kot zadnji in da je band edini in aktualni studijski izdelek Destructive Cataclysm izdal s prejšnjim vokalistom. Azaziel je s svojim prihodom močno vplival na zasedbo, omenjeni polvečerec pa bo izšel, kot mi je band izdal v intervjuju, ki ga boste lahko prebrali naslednji teden, v prenovljeni obliki tudi z novimi besedili. In ta se bodo bolje ujemala s tem, kar sta predstavljala Azazielov performans, s katerim je želel izraziti depresijo in čustva morilca, in njegove napovedi v slogu: »Pentagram je hudičev znak. Mi smo štirje, vi (publika) pa ste peti krak hudičevega znaka.« In nato je zaropotal samonaslovljeni komad zasedbe. To je bil tudi edini meni nepoznani komad, saj so Postojnčani sicer zaigrali še EP Destructive Cataclysm v celoti, vendar v drugačnem vrstnem redu. Ker so za to potrebovali dobre pol ure in je publika (presenetljivo) glasno skandirala, da hoče več, sem (menda) kot edini poznavalec njihovih viž izprosil bis v obliki ponovitve komada I See Faces. Band pač trenutno še nima več komadov, zato so tega ponovili. Lahko bi se zadrl A Touch Less Death, ki me je le malo pred tem odpihnil v mislih povsem drugam, a za konec sem si želel nekaj bolj energičnega, kar sem z I See Faces tudi dobil.

Za nastop italijanske peterice je bil oder ustrezno okrašen. Black metalci pač potrebujejo oziroma potrebujemo več kiča, da tudi vizualno ustvarimo glasbi primerno vzdušje. Ker so bili Ulfhednar krvoločni vikinški bojevniki, oblečeni v volčje plašče, si morda znate predstavljati izgled odra. Če pa ne, pa lahko za vsak slučaj preverite Melisino galerijo spodaj. No, skratka, kamor sem pogledal, so bili volkovi: na odru in na Italijanih. Ti so prišli k nam, da predstavijo svoj drugi album Il culto dell'agonia. Tega sem si doma tekom priprav na četrtkov koncertni večer z njimi zavrtel ničkolikokrat. Album je kratek, devet komadov šteje samo nekaj malega več kot 33 minut, njegovi štikli pa so vsi dodobra nalezljivi. Edina pomanjkljivost, ki jo zaznavajo moja ušesa, je pomanjkanje večje mere distorzije in zlovešče atmosfere. Zadnja dva tedna rad poslušam ta album, toda dolgoročno ga bom verjetno pozabil, saj je nekoliko preveč »gladek« oziroma premalo drzen za moj okus, čeprav si po drugi (na zavedni) strani želim, da se to ne bo zgodilo. Kakor koli že, viže Italijanov so mi bile vse poznane, saj je band zaigral aktualni album v celoti in po vrsti. Kar pa bi bila ob slabem ozvočenju že skorajda minimalni standard. Med komadi je namreč ves čas piskalo, tulilo in prasketalo, tako da sem imel občutek, da sem spet v devetdesetih ali v začetku leta dva tisoč. Res ne vem, kje med nastopom Italijanov je imel tonski mojster ušesa. In ko sem se to spraševal, sem bil hvaležen, da ni bilo tako med koncertom Sign of the Devil. Ne glede na slabši zvok pa smo ponovno želeli več. Z glasnim skandiranjem nam je band uspelo prepričati, da je zaigral še dva bonus komada. V praksi je to zgledalo tako, da se je bobnar, ki je obakrat že zapustil mesto, usedel nazaj na stolček in ponovno zajahal bobne. In mislim, da so tudi oni zaigrali še enkrat dva prej slišana komada.

Po Satarial sem tokrat torej konkretneje prišel na svoj račun, za kar menim, da se bo ponovno zgodilo čez dva dni, ko bodo Gustafa obiskali Spiritual Deception in Vulvathrone.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
10. 10. 2023Metal se vrača v Idrijo! / Novice
6. 12. 2022Sign of the Devil / Intervju
22. 11. 2022Ulfhednar / Sign of the Devil / Galerija
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj