V  sredo 22. aprila sta Slovenijo obiskali death metal zasedbi, ki sta doslej v Evropi nastopili le na festivalu Kill-Town Death Fest na Danskem. Obe sta trenutno pod okriljem ameriške založbe 20 Buck Spin in obe sta nazadnje nekaj izdali leta 2023, tu pa se nekako tudi končajo podobnosti med njima. Medtem ko so mi bili Torture Rack pred najavo koncerta čista neznanka, so mi Vastum že davno ukradli srce z albumom Hole Below. V preobilju koncertov v aprilu je bil to edini, ki ga res nisem želela zamuditi, saj je vprašanje, kdaj in če sploh bomo še imeli priložnost videti ta dva banda pri nas. Jasno je bilo tudi, da je udeležba koncerta obvezna za vse največje ljubitelje death metala, zato je bilo v občinstvu tudi nekaj obiskovalcev iz sosednjih držav, obisk pa je v veliki meri »rešila« postojnska ekipa. Na tem mestu ne morem mimo tega, da bi ta koncert preprosto MORAL odpreti postojnski crust/death metal dvojec Nefarious Vermin. Pika. Na tem istem odru se je namreč izkazal že na 25. obletnici Paranoida.
 

Tako so četrt čez deveto na oder prvi stopili Torture Rack. Trio iz Portlanda, ki je doslej izdal demo, EP, kompilacijo in tri albume, me ob poslušanju doma s svojimi komadi ni ravno navdušil. Pa ne, ker bi bil slab, ampak preprosto preveč po »reglcih«, da bi mi že prevečkrat slišani riffi in aranžmaji ostali v spominu. V živo so bili Torture Rack čisto druga zgodba. V primerjavi s pravoverno deathmetalsko produkcijo na studijskih posnetkih so imeli v Channel Zeru izvrsten in masiven zvok. Med začetnimi komadi so me celo spomnili na že dolgo pozabljeni projekt Manifesting, sicer pa so res lepo prišli do izraza vsi instrumenti in vokal, tudi nekaj solaž. Odlično uigran band, ki ima dva člana tudi v Witch Vomit, nam je suvereno serviral komad za komadom, ki so postajali čedalje krajši, in po dobre pol ure dolgem setu so se Torture Rack poslovili z odra. V primerjavi z Vastum si je njihov nastop do konca ogledalo dvakrat več obiskovalcev, ki pa so se recimo temu nekje srednje močno (»not great, not terrible«) vživeli v njihovo glasbo. Band ni imel nikjer na odru setliste, zato se moram na tej točki zahvaliti kitaristu Tonyju, da si je po koncertu vzel čas in jo napisal na papir. Sicer niti ne bi vedela, da so bili včasih njegovi cimri Ash Borer.

Setlista Torture Rack: Found in Feces, Stairway to the Stench, Mace Face, Coffin Breath, Decrepit Funeral Home, Fucked by Death, Sentenced to Gang Rape, Massive Cranial Crunch, Severed Kunt, Beheaded for the Bloodbath, Morning Star Massacre, Chamber of Morbidity
 

Po krajšem premoru so v nekoliko okrnjeni postavi oder zavzeli Vastum. Šele dan prej smo izvedeli, da se turneje zaradi zlomljenega komolca ne bo udeležila kitaristka Leila Abdul-Rauf, še edina ustanovna članica poleg vokalista Daniela Butlerja, ki sicer »poje« še pri Acephalix. Po več rošadah od ustanovitve so v trenutni postavi z njim nastopili še dolgoletni bobnar Adam Perry, basist od leta 2022 Colin Tarvin (Mortuous) in kitarist od predlani Greg Brace (Wild Hunt). Če tega ne bi vedela, bi lahko tudi slepo verjela, da pred nami stoji band v prvotni postavi, saj je bila četverica izjemno dobro uigrana. Kljub težkim riffom so Američani delovali lahkotno in neobremenjeno, že po prvih akordih pa je postalo takoj jasno, da je bila vsaka skrb zaradi ene kitare manj odveč in da je oder Channel Zera za četverico že tako premajhen. Vokalist je ves čas vlekel k sebi obiskovalce in med prvo polovico seta večino časa »plaval« na njihovih rokah in glavah, ko pa so se sčasoma raje umaknili na varnejšo razdaljo, pa se nam je večkrat pridružil pod odrom. Vmes se je tu in tam razvil tudi mosh pit, sicer pa je vladalo shizofreno vzdušje, v glavnem zaradi vokalistovih nepredvidljivih in čisto samosvojih gibov, obrazne mimike in pojave nasploh. Posledice je verjetno čutilo tudi nekaj obiskovalcev, saj se je eni nesrečnici zaradi udarca v nos ulila kri, mene pa recimo po več tednih od koncerta še vedno boli komolec (a vsaj ni zlomljen). Pred deathmetalsko vihro nismo bili varni niti več metrov stran od odra, a kljub temu še vedno ne bi ničesar spremenila. To je bil preprosto koncert, ki te da čez koleno kot otroka, a ta na koncu ne joka zaradi bolečin, temveč iz hvaležnosti, ker je lahko bil del nečesa tako … umazanega, živalskega, prvinskega in brezkončnega. Vastum! Čeprav so na koncertu prodajali samo plošče aktualnega albuma Inward to Gethsemane (2023), so presenetili z izborom komadov – z omenjenega izida so odigrali samo dva komada, kar tri s prvenca Carnal Law (2011), enega z naslednika Patricidal Lust (2013), dva z meni najljubšega tretjega albuma Hole Below (2015) ter dva s četrtega Orifical Purge (2019) – skratka pripravili so uravnotežen presek svoje diskografije. Med preigravanjem komadov so prav vsi člani banda vidno uživali, z vsakim komadom je bilo na telesih več znoja in v zraku več las, zaradi pozne ure pa žal tudi čedalje manj obiskovalcev. A ostali smo najbolj nori in vztrajni, in ko je kitarist začel igrati uvodni riff komada Empty Breast, sem pozabila na to, kaj je varna razdalja, kaj je vrat in kaj je smisel življenja, k sebi in nazaj v tostranstvo pa sem nato prišla med zaključnim, spet bolj starošolskim komadom Re-Member.

Setlista Vastum: Primal Seduction, Indwelling Archon, Vomitous, Enigma of Disgust, Orifical Purge, I on the Knife (Second Wound), Spirit Abused, Sodomitic Malevolence, Empty Breast, Re-Member
 

To je bil preprosto koncert za pogumne in nikakor za ljudi šibkega srca. Obstajajo namreč koncerti, ki so najbolj vsakdanji in nanje kmalu pozabiš, in pa koncerti, ki te pustijo odprtih ust in pri katerih moraš vseeno vedeti, v kaj se spuščaš. V glavnem zato, da prilagodiš pričakovanja in se prepustiš toku, če ti pa karkoli ni pogodu, pa se prej umakneš kam drugam kot v prvo vrsto. Življenje nas ves čas uči, zlepa ali zgrda, in na Vastum je bilo na momente (žanru primerno) res grdo. Še grše je bilo, ko sem med vožnjo domov na ograjenem odseku avtoceste zbila lisico (simbolika pa taka). Upam, da je bila vsaj hipna smrt. V 20 letih nisem bila v mosh pitu ali zbila ničesar in nikogar, ampak 22. aprila 2026 sem očitno spet zadela neko kozmično ali karmično loterijo. Počivaj v miru, uboga reva. In slava organizatorju, slava Vastum, do naslednjič Leilo!