Wacken Metal Battle

Pretekli petek je škofjeloška Ostriga z metalom nahranila okoli 300 obiskovalcev, dogodek pa je glasbeno v sklopu predizbornega tekmovanja Wacken Metal Battla zaživel skozi inštrumente in grla šestih slovenskih metal ustvarjalcev. Po tako odličnem vzdušju in obisku bi lahko sklepal, da metal živi nekakšen momentum interesa, zagnanosti, vendar precej preteklih koncertov (Sarcasm v Jedru, Rock žur celjskih knezov), kjer je več nastopajočih kot obiskovalcev, priča o povsem drugačni sliki. Če povzamem besede Mateja (Metalsteel), ki po nekaj zelo uspešnih in polnih koncertih, izpeljanih v lastni režiji pravi: »Ljudem danes ni več dovolj koncert z domačimi bandi, treba je ponuditi THE dogodek, nekaj posebnega«, bi znalo biti celo res; tokrat je bandom zaradi tekmovalne narave dogodka prav prišla podpora publike, ki so jo sami povabili na koncert, prav tako pa je že v reklami sama Ostriga po vzoru uspešnih koncertov v ljubljanskem KUDu napovedala, da bo slehrnega obiskovalca sprejela z vso dobroto ter nahranila s kulinaričnimi dobrotami, za katere se bomo potrudili, da bodo stalnica. Sam dogodek so odlično popisali pri Profanity.si, želel bi le še podati nekaj misli glede izbire zmagovalnega banda, ki ga je sicer zaradi izenačenja določil kovanec, ki je plod nepopolno podanih navodil za ravnanje v tem primeru. Kakorkoli, zakasnela navodila krovne organizacije v teh primerih narekujejo odločitev na strani organizacijske ekipe, ki se je na srečo poklopila z izidom meta kovanca, svojo odločitev pa na podlagi videnega podajam tako:

1.) Metalsteel; prav gotovo band z največ izkušnjami, kar se pozna v vsaki sekundi nastopa, povezanosti programa, uporabi širine odra, izdelanost lastnega zvoka, natančnosti. Če bi se samovoljno odločal, bi verjetno to bil band, katerega bi želel videti na velikem odru. Tokrat se mi je sploh vtisnil v spomin Rok, ki je nastopil z drugo kitaro, ki je zvokovno namesto rockerskega izoblikovala precej bolj heavy metal občutek. Že sama pesem White Circle je mojstrovina, kateri bi rad omogočil, da jo sliši širši svet.

2.) Within Destruction; pozitivno presenečenje, energija na odru prava, zelo soliden nastop z mnogo gibanja... Žal z izjemo povezanosti programa, kar je sigurno lahko samo plod iskušenj oz. v njihovem primeru, ker gre za mlad band z malo nastopi, njihovo pomanjkanje. Poleg tega bi bandu še dal malo priložnosti, da poišče svoj zvok, sploh na desni kitari s strani publike. Zaradi teh dveh faktorjev se mi zdi, da sigurno to ni band, ki bi ga za vsako ceno poslal nastopati v tujino. Še posebej, ker se na velikem odru stvari spremenijo.

3.) Eruption; sigurno plus za komične trenutke, in sicer dobro thrash energijo, ki pa se je zgubljala s številnimi zapleti s kabli in, čisto iskreno, na čase vidno nepripravljenostjo in neusklajenostjo. Nikakor se ne morem znebit občutka, da sem band že videl v boljši formi, tako vokalno kot inštrumentalno. Band sem v novi postavi gledal tretjič in glede na to, da se stvari pod kritiko nadaljujejo iz enega koncerta v drugega, mislm da potencial ni v celoti izkoriščen, s čimer bi rajši dal priložnost kakemu drugemu bandu. Sigurno pa gre za pravo energijo, ki množico pod odrom spravi v gibanje, kar je tisto, kar odločitev le otežuje.

4.) Nephrolith; glede tega banda sem razdvojen, ker imajo dober nastop in mnogo odličnih vložkov, sama energija med koncertom pa zaradi drugega, manj spretno izvedenega dela zaniha do te mere, da si jih ne bi upal poslati na večje odre. Pri tem imam v mislih slednje: vokal je dober, za zvrst predvsem drzno drugačen, zanimiv, vendar na čase nespretno zaključi v višjih legah, kar lahko zveni nekoliko mimo, kar hitro zmoti nalaganje energije... prav tako se mi zdi, da bi band lahko malenkost izdelal svoj zvok, predvsem clean kitare, ki morajo biti odigrane popolno, če band ne uporablja nobenega efekta. Priporočam vsaj kakšn delay, da malo zamaže škripajoče slabo prijete tone, sicer vsaka površnost zelo zmoti.

5.) Era Of Hate; morda je ritem tisti, ki izpije dušo bandu. Poleg tega se mi zdi, da gre za zvrst, ki je enostavno taka mešanica vsega, da v njej ni nič več izrazitega in posledično težko najde oboževalce. Zasanjan melodični čar komadov, ki so nastajali še pod imenom Atrum Inferum, se je zaradi tega ali onega razloga uspel nekam izgubiti.

6.) Mephistophelian; tu lahko izpostavim najmanj minusov, ki sem jih z lahkoto našel med ostalimi nastopajočimi. Glasba vsebuje dovolj dinamike, tako ostrih kot dušenih tonov, da požene kri po žilah. Prava brutalna izkušnja, tehnično in izvedbeno precej dodelano. Komadi se držijo rdeče niti, so predstavniki dokaj čistega, ozko usmerjenega žanra, kar štejem v plus. Osebna odločitev bi bla torej med njimi in Metalsteel. Verjamem, da je bila zmaga zaslužena, in da bo band karseda odlično zastopal našo državo v tujini. Vsaka podpora domačih zalezovalcev te kulture je seveda dobrodošla. 12. maja v Zagreb in nazaj iz Kranja skozi Škofjo Loko in Ljubljano organiziramo avtobusni prevoz, katerega cena znaša 16€ in se izvede ob primernem številu prijav, ki jih pošljete na metalsharing.tk@gmail.com.