WelicoRuss

Iz promocijskega besedila organizatorja na Facebook strani dogodka:
»Skupino, ki prihaja z daljne, mrzle in ponosne Rusije, je ustanovil Alexey Boganov leta 2005. Hitro so se uveljavili kot top band pagan metala z intenzivnimi nastopi v živo in glasbenimi mojstrovinami, ki jih cenijo tako kritiki kot oboževalci. Dodobra so pretresli rusko metal sceno, nato pa prestopili meje.
WelicoRuss je zvokovno temačen, intenziven in mističen band, ki jasno demonstira, kako je mogoče spojiti sodobni metal z mitološko preteklostjo. Pravijo, da njihova glasba izraža osebne percepcije antičnega severnoruskega duha, ki je predan poganski dediščini in občudovanju narave in vesolja. Leta 2013 se je band preselil v Prago, kjer je posnel najnovejši album As Esm', ki prejema odlične kritike.«
Rusko-česka zasedba WelicoRuss se je torej minuli četrtek že drugič ustavila v Sloveniji. Tokrat band ni ponovil obiska v našem glavnem mestu, temveč je s pomočjo ekipe iz MC Pekarna dobil priložnost, da se s svojim simfoničnim poganskim metalom predstavi publiki v štajerski prestolnici. Napovedi koncerta »sredi tedna« so v meni vzbudile že večkrat potrjene dvome o zadovoljivem obisku dogodka, toda iz meni in tudi nekaterim drugim prisotnim obiskovalcem neznanih razlogov je bil koncert s tega vidika več kot zadovoljiv. Če ga primerjam z nastopom Satarial, ki so pred niti enim mesecem ružili in se kazali nedaleč stran, v istem kompleksu, le na drugi strani parkirišča, potem se je četrtkova publika dobesedno v trumah valila mimo varnostnika v dvorano. Ko sem vstopil na prizorišče, je band ravno začel igrati. A na moje presenečenje, ki je temeljilo na dobršnem številu metal navdušencev, ki so se pred vrati in ob rahlem dežju stiskali ob zadnjem »čiku« ali zadnjih »šlukih pira«, preden še sami skočijo v dvorano, so bila najboljša mesta že zasedena. Očitno je kombinacija različnih dejavnikov (lokacija – Emsi ima med mladimi očitno bolj kulten status, počitnice, prost vstop in praznovanje rojstnega dne) ugodno vplivala na odločitev obiska koncerta med mladimi v Mariboru in tako sem prvič doživel, da se je število preko omrežja Facebook potrjenih obiskov (natančno 89 jih je bilo) dejansko naslikalo tudi na samem kraju dogodka. Seveda govorim samo o številu, ne pa tudi o konkretnih obrazih. Zahvaljujoč vsem tem okoliščinam so bili WelicoRuss deležni tako številčne kot tudi navdušujoče glasne podpore s »parterja in balkona« dvorane, kjer se je skandiralo, skupinsko čupalo in kazalo rogove.
Seveda pa si štiričlanska, rusko-češka, simfonična pagan metal naveza tega navdušenja ni zaslužila le s svojim izgledom, tako kot njihovi kolegi pred slabim mesecem dni. Tega si je prislužila s trdim delom na odru in predhodno v studiu, kjer sta se rodila že dva albuma, ki glasbeno spominjata na kombinacijo med pogani Adultery in simfoniki Dimmu Borgir. Seveda je včasih več enega, zaradi česar band izpade bolj surovo, in včasih več drugega, zaradi česar njihova glasba zveni še bolj melodično. Glasbeno je četverica ponudila več kot dovolj že poznanih radostnih ritmov, ki v glavnem mlajšo publiko pripravijo do tega, da se s celim telesom nežno zaziblje na mestu sem in tja. Tako kot publika so bili tudi WelicoRuss ves čas veseli, kar so kazali z velikimi nasmehi na obrazu, ki so bili po mojih ocenah reakcija na splošno dobro vzdušje v dvorani in izraz uživanja v svojem početju. Slednje je hkrati izraz profesionalizma, ki narekuje stoodstoten angažma, ne glede na okoliščine. Tega smo dobili v več kot enournem nastopu tudi več kot dovolj, in čeprav si je publika »prikričala« le en bis od vidno izčrpanih glasbenikov, vse skupaj s prižganimi lučmi v dvorani še ni bilo zaključeno. Sledila sta še fotošuting z bandom in prijetno kramljanje ob tej in oni pijači.
Prvi koncert v sklopu mini balkanske turneje, ki je zajemala nastope v Mariboru, Budimpešti in Novem Sadu in se bo s koncem meseca nadaljevala z nastopi na različnih poletnih festivalih, je bil več kot uspešen, koncertiranje pa bo band po trenutnih napovedih zaključil sredi novembra z nekoliko daljšo turnejo po Evropi.