20.15: Odhod iz deževnega Maribora.
20.30: V avto prisede fotograf, naliv vedno hujši.
20.45: Na avtocesti mimo Pernice proti Murski Soboti največ 100 km/h.
21.00: Vožnja mimo cestninske postaje za tovornjake, padavine so se umirile.
21.15: Zapuščanje avtoceste pri izvozu Murska Sobota – center, dež povsem ponehal.
21.20: Kljub n-tem obisku MIKK-a ponovno tavanje po centru Murske Sobote.
21.30: Parkiranje pred mestnim gradom.
21.31: Takojšen obisk dvorane mimo gruč žejnih metalcev.
21.32: Hladen tuš zaradi prazne dvorane.
Časovni plan je seveda nekoliko prirejen, medtem ko opisi povsem…

Po lanskoletnem obisku obeh, Metalcampa in Brutal Assaulta, je bila odločitev za letos precej logična. Res je, da je na Češkem kdaj pa kdaj treba premostiti jezikovno razliko, da na vsakem vogalu ne srečaš znanca, s katerim takoj lahko letiš na pivo in da v bližini ni nobene reke ali jezera, kaj šele Soče. Vse ostalo, od piva in Čehinj, do muzike in organizacije, govori v prid »Brutalca«. Z mano se očino strinja okoli sto ostalih slovencev, ki so izbrali to pot. Avtobus iz Prekmurja, nekaj kombijev in osebnih avtomobilov iz sončne strani Alp je dopoljnjevalo narodnostno strukturo, v kateri so …

Po koncu Metalsteel smo hitro skočili na glavni oder in ujeli zadnjih pet komadov Sodom. Sodom so thrash mašinerjia, ki obstaja že trideset let, sedemindvajse let pa v živo razbija po odrih (večinoma evropskih). Tom Angelripper zares začneja izgledati kot najbolj kul rudar, čisto beli Bernemann na kitari gre v sliko kot ata na mamo, bobnar Makka pa razbija precej bolj prepričljivo kot Bobby pred njim. Vidi se, da izhaja iz ekstremnih vod, medtem ko je Bobby pred prihodom v Sodom igral v cover bandih. Dobili nismo nič, kar ne bi pričakovali, klasike Sodomy And Lust, Agent Orange, novejše M-16, …

Metalcamp. Festival, ki je po enajstih letih odsotnosti v Slovenijo pripeljal Slayer, prvič Anthrax, preklicano osmrtnico Obituary, Yngwieja Malmsteena, Jona Olivo in s tem delček Savatage ter Exciter (hja, vse našteto se je zgodilo leta 2005, ko smo doživeli eno izmed najboljših izvedb festivala, ko celotna franšiza še ni delovala pod sloganom »metal holidays«), je dočakal deveto zaporedno izvedbo. Po vsakoletnih pripetljajih in negotovosti tik pred samo izvedbo, je opisano dejstvo pravzaprav presenetljivo, a saj veste; presenečenja imamo radi. Letos je festival ponovno ponudil relativno pest…

(Od našega hrvaškega dopisnika – 8. del)

Veliki finale mojega potovanja se je odvil na razprodanem Olimpijskem stadionu v Münchnu, kjer so v okviru svoje turneje ob promociji albuma The Circle nastopili Bon Jovi. Čeprav so začeli svojo evropsko turnejo v Zagrebu, sem se odločil za ogled koncerta v Münchnu, kajti ujemal se je z ostalimi glasbenimi dogodki v mojem skrbno preračunanem načrtu, poleg tega pa je predstavljal nadvse lep zaključek mojega potovanja. Nemčija, Hrvaška, saj je vseeno. S pričakovanji, da bodo navkljub razprodanosti karte še na voljo, sem se z letališča napotil proti stadio…

(Od našega hrvaškega dopisnika – 7. del)

Zadnjega dne festivala sem se najbolj veselil, saj je bila za njegovo otvoritev najavljena nihče druga kot »Metal Queen« Lee Aaron. Večini metalcev sinonim za metal kraljico predstavlja Doro Pesch, zame pa so nekateri albumi Lee Aaron iz 80-ih daleč najboljši ženski (vokalno) metal, kar ga je bilo posnetega (le zavrtite si album Call Of The Wild), zato sem se vkopal pred oder. Ozrem se naokoli in ugotovim, da sem obkrožen s samimi takimi metuzalemi, kot sem jaz, in ki jim je ta dogodek prav tako predstavljal edinstveno priliko za vknjiženje koncerta Lee …

(Od našega hrvaškega dopisnika – 6. del)

Eden izmed najbolj pričakovanih bandov tega festivala so bili definitivno Steelheart. Nekoliko starejša generacija se bo spomnila, kako so izdali dva mojstrska albuma – Steelheart (1990) in Tangled In Reins (1992) –, potem pa jih je z drugimi melodičnimi metal bandi vred odplaknil grunge cunami. Tu pa tam so se še pojavili tekom zadnjih dvajset let, a z materialom, ki ni omembe vreden. Kakopak je bilo nosilcu kockastega hrvaškega dresa (torej meni), skrajno pomembno dejstvo, da je pevec skupine Miljenko Matijević Hrvat iz Zagreba. Kljub vsem pretegom je …

Od našega hrvaškega dopisnika – 4. del

Če bi mi pred enaindvajsetimi leti nekdo dejal, da bom kdaj pripravljen žrtvovati koncert Iron Maiden za koncert Def Leppard (ali katerekoli druge skupine), bi mu v obraz zabrusil, da je nor, in mu bil to pripravljen tudi dokazati na dosti bolj grob način. No, časi se spreminjajo in ljudje prav tako (s tem mislim predvsem Stevea Harrisa in slabe albume, ki jih dela od leta 1990 dalje).
Od vseh delov mojega potovanja je bil ta najbolj kritičen, saj sem imel let iz Belfasta šele popoldne, pristanku na amsterdamskem letališču Schiphol pa je sledil tek na vlak.…

Od našega hrvaškega dopisnika – 3. del

Noč sem preživel na lokalnem letališču Budimpešte, saj me je že navsezgodaj zjutraj čakal let do londonskega aerodroma Luton, ki mu je sledilo hitenje na avtobus, kajti mudilo se mi je do letališča Stansted in na letalo do Belfasta. Vsako srečanje z angleškimi cariniki je zgodba zase in na nek način predstavlja svojevrstno loterijo, ali te bodo gnjavili malo ali veliko. No, tokrat so me gnjavili veliiiko, a na koncu so me vendarle spustili v Združeno kraljestvo. Verjetno jim je bilo sumljivo, da sem napoten v Belfast. Morda jim je celo padlo na pamet, da…

Od našega hrvaškega dopisnika – 2. del

Pot Zagreb–Budimpešta sem v dobri družbi prepotoval kar z avtomobilom, to pa je bil pravzaprav najenostavnejši del mojega enotedenskega potovanja.
Scorpions, eden najboljših heavy metal bandov vseh časov in definitivno ena največjih koncertnih atrakcij, so razglasili, da bo album Sting In The Tail zadnji v njihovi »stoletni« karieri, spremljala pa ga bo večletna (poslovilna) koncertna turneja. Eden od postankov te dolge turneje, naslovljene Get Your Sting & Blackout, je pristal v Budimpešti, natančneje v največji mestni dvorani, »state of the art« areni La…