Ne, to (še) ni moja kolumna za 25. obletnico Paranoida, sem pa vskočil na pomoč, ker mi je dotični večer uradni reporter Šujo sporočil, da se spričo ponovne ekstremne ujme tega zgodovinskega koncerta žal ne bo mogel udeležiti, in tudi sam bi skoraj zamudil nanj, saj so bili ljubljanski podvozi prevozni kvečjemu s trajektom, v prometu pa kakopak kaos. Na srečo sem si v svojo časovnico vračunal morebitne težave z logistiko in parkiranjem, tako da do zamude ni prišlo in sem v novo ljubljansko dvorano Media Center vstopil že slabe pol ure pred koncertom.

In sprva je bilo videti, da bo koncert glede…

Letošnja bera koncertov in festivalov je res odlična. Pogled nazaj na letošnje koledarsko leto mi pokaže ali pove, da sem v povprečju lahko obiskal vsaj en koncert ali festival na teden, kar predstavlja za ljubitelja žive (metal) glasbe seveda pravi raj. V tem slogu sem doživljal tudi letošnji obisk avstrijskega festivala Kaltenbach Open Air, ki je na tretji in zadnji dan ponudil takšen program:

13.00–13.40 Sarcastic Terror
14.00–14.40 Uzziel
15.00–15.40 Armada
16.00–16.40 The Stone
17.00–17.40 Tortharry
18.00–18.50 Slaughter Messiah
19.10–20.00 Lik
20.20–21.20 Onslaught
21.40–22.40 Carach Angren
23.00–…

Kaltenbach Open Air je zdaj nekako postal meni en izmed ljubših festivalov in posledično se datum po vnebovzetju božje gospe obvezno zabeleži v koledar. Romanje v avstrijsko hribovje je postalo takšna stalnica, da brez tega enostavno ne gre. Tokrat je bil moj obisk festivala nekoliko prilagojen službenim dolžnostim, zaradi česar sem se podal na pot skupaj s sopotnikoma šele v petek. »Grown up life sucks«, bi rekel sodelavec pri našem spletnem časopisu, in ja »life sucks and then you die« moto iz srednješolskih klopi je v takšnih trenutkih še kako živ. A nič ne de, stvari so se ob prihodu na pr…

Moja poletna festivalska sezona se počasi bliža h koncu, tretji teden avgusta, natančneje četrtek, petek in sobota v tretjem tednu avgusta, so zdaj že tradicionalno rezervirani za Kaltenbach Open Air. Recimo temu »manjši« festival v avstrijskih gorah blizu turističnega letovišča in smučišča Stuhleck. Od Gradca je z avtom oddaljen približno uro in deset minut, kar mi je na račun dnevne migracije tja in nazaj sicer prizaneslo s taborjenjem, ki ga iskreno rečeno ob vseh čudovitih izkušnjah, ki sem jih nabiral tekom najstniških in študentskih let na raznih festivalih (pijan folk, ki je zgrmel pono…

Ne verjamem, da nas je bilo v torek dosti takih v Zagrebu, ki smo namerno izpustili ali nenamerno pogrešali nastop I Am Morbid na drugi dan letošnje izvedbe MetalDays. Iz nam vsem znanih razlogov so Američani z Davidom Vincentom na čelu morali izpustiti nastop v Velenju in tako ljubitelji njihove glasbe tisti dan niso samo sušili mokrih oblačil zaradi dežja, temveč so morali nekako opraviti še z nepotešenimi mokrimi sanjami, ki bi jih sicer lahkotno odpihnil David s svojim žametnim glasom in nezamenljivim šarmom.

Podobno kot na koncertu Possessed pred slabimi tremi tedni tudi tokrat nisem zazna…

Za ta dan pa je bilo podobno kot za drugi dan napovedano slabo vreme, dež s sunki vetra in vsem veseljem, ki je posledica našega razsipniškega in egoističnega življenjskega sloga. Sem vedel, da bo v tem tednu vsaj en tak dan, ko se bom zadnjo minuto moral ukvarjati z neumnimi službenimi zadevami, ki so zgolj same sebi namen. Pregovorno je moj najljubši dan v tednu četrtek, saj se mi je na mojem kratkem obisku na tem planetu ravno ob četrtkih zgodilo obilo dobrih stvari (in ne, nalašč ne grem v smer, v katero mislite). Torej, gnil sem za računalnikom, sestankoval, pisal e-pošto ter prodajal svo…

Nestanovitno vreme kot tudi počasi bližajoča se telesna izčrpanost od zabavljaškega življenjskega sloga (konec tedna se bom lahko pohvalil, da sta za mano oba večja slovenska festivala – Tolminator in Metaldays) sta me prepričala, da je čas za malo drugačen MetalDays dan. Apokaliptično vreme prejšnjega dne, ki je všeč le žabam, racam in labodom, in vremenska napoved, ki je napovedovala današnji dan kot edini sončni dan do konca tedna, res nista zahtevala tehtnega premisleka o odločitvi. Torej – gremo z družino na plažo in preložimo odrsko dogajanje na zvečer, ko otroka omagata od celodnevnih d…

Danes je pa bilo napovedano slabo vreme, dež s sunki vetra in vsem veseljem, ki je posledica našega puščanja dreka po celem svetu in razsipniškem življenjskem slogu. Po opravljenih nujnih službenih obveznostih sem se zapeljal v Velenje, novim dogodivščinam naproti.

Beach Stage/New Forces

11.30–11.50 ZENOTH
12.10–12.30 MASKERATT
12.50–13.10 FATAL ERROR
13.30–13.50 STAR CRYSTAL
01.00–01.20 DIAMOND DUST
01.40–02.00 SNØGG

Main Stage A

13.30–14.00 WHEN PLAGUES COLLIDE
14.40–15.10 DEAR MOTHER
16.00–16.40 THE RAVEN AGE
17.30–18.20 VENOM INC
19.20–20.20 TESSERACT
21.30–22.40 HELLOWEEN
23.50–01.00 BULLET FOR MY …

Med Tolminatorjem in MetalDays sem imel praktično en dan počitka (preskočil sem sicer warm up parties in celotno soboto porabil za pakiranje in tranzit iz Tolmina). Kakšna sreča, da je moja trenutna poletna rezidenca locirana v Slovenj Gradcu, ki je bil od Velenja, kjer je letos prvič potekal MetalDays, oddaljen le slabe pol ure z avtom. Zadana mi je bila težka naloga, vnaprej obsojena na propad: kot edinemu Paranoidovcu na uradni dolžnosti mi je bila dodeljena čast samemu pokriti pet dni festivala in več kot sto bandov, ki so bili razpotegnjeni na štirinajst ur dnevno in se celo delno prekriv…

Kakšen šok! V pozitivnem smislu … Tolminatorja sem zapustil v torek ponoči neposredno po nastopu Anaal Nathrakh, da ujamem še par ur spanca pred odhodom na dunajski koncert Rammstein. Ko sem se nato vrnil v petek točno opoldne, da ujamem prvega nastopajočega na malem odru, se je v zraku že čutila tista prava festivalska energija, o kateri v torek zaradi hudega neurja še ni bilo ne duha ne sluha. Skratka, ozračje je že bilo ob dvanajstih naelektreno s pozitivno energijo, čeprav je bila množica obiskovalcev še vedno daleč od prizorišča. Na »delu« so bili zaposleni na festivalu, prvi band, nekaj …