Ko se odpravijo Slayer na turnejo, je obisk njihovega koncerta obvezen. Slayer so legende thrash metala, so eden od »Big 4« bandov, so neke vrste pionirji in avtorji največjih klasik (komadov in albumov) v svetu metal glasbe. In zato je ogled njihovega koncerta obvezen? Nujen za vsakega metalca? Niti pod točko razno! Zame je bil obisk koncerta obvezen zato, ker me njihova glasba spremlja že kar nekaj časa in mi je tako rekoč zlezla pod kožo. Ko človek tako ali drugače odrašča z neko določeno glasbo ali bolje rečeno z nekim določenim bandom, je obisk takšnega koncerta neka povsem drugačna izkuš…

Okoli sedmih sem, zdaj že v popolni novembrski temi, prišel do Kina Šiške z vrečko piva in doživel šok. Sploh še ni bilo folka, ki po navadi pije pred koncertom, zgornji del Kina je bil v temi, mercha pa sploh nisem nikjer videl. Kaj, ali so koncert prestavili kam drugam? Na Meto? NE! Spodaj je bil! Odlično!!!
Trifor60 so bili prvi ansambel, ki je ogrel publiko pred nastopom – zdaj že – norveških legend Kvelertak. Na oder so pricapljali malo pred pol deveto uro in nam ponudili ne malo komadov v »punkovskem futa futa groovu«, katerega pustoto tu pa tam zapolnjujejo metalski riffi ali pa na bobn…

Izgubljen! Daleč od doma, v neznanih krajih, na poteh z zavajujočimi kažipoti, z zaprtimi cestami ali pa tistimi, ki vodijo v pogubo (v Italijo). To sem bil jaz na četrtkov večer sredi Solkana, s hrabrim načrtom v srcu, da se udeležim koncerta v klubu Mostovna. A še tako plemenit namen bi se izjalovil, če se ne bi v trenutku obupa pred menoj pojavili dve temni postavi, kakor odposlanca z drugega sveta, in me usmerili k cilju.
Iz stare rdeče opečnate zgradbe je že na ušesa prihajal vabljujoč zvok distorzije, ki pa je naznanjal in opozorjal na moj pozni prihod, posledico dogajanja, opisanega pre…

Prvi band, melodične death/thrash metalce Days of Loss z Dunaja, smo gladko zamudili. Ko je band stopil na oder, naša mala skupinica štirih ljubiteljev težke kovine še niti ni prestopila slovensko-avstrijske meje. Iz tega razloga si sami ustvarite mnenje o tem, kaj smo zamudili, jaz menim, da ne preveč:

Druge nastopajoče Source of Hell bi sicer še lahko ujeli, vendar me je njihov opis (raznolik metal, sestavljen iz različnih žanrov, kot so heavy, power, thrash in death metal,…

Besedila metal glasbe tekom njene zgodovine in vseh različnih zvsti, nadzvrsti in podzvrsti pokrivajo skoraj vse tematike, ki si jih človek lahko izmisli, pa naj bodo te o jahanju samorogov in pobijanju zmajev ali pa o smrti v vseh njenih simbolnih in materialnih oblikah. Glede na bližajoči se praznik mrtvih je bila vsebina četrkovega koncertnega dogodka ustrezno namenjena zadnji tematiki. Dirty Skunks so namreč v Orto bar pripeljali Forgotten Tomb in Nocturnal Depression, skupini, katerih glasba je nekoliko manj primerna za radostno rajanje in popivanje, saj se dotika morbidnejših tem, kot so…

Osebno sploh ne maram cover bandov, odkar sem si v živo ogledal Guns 2 Roses, čeprav tudi ne morem ravno trditi, da sem pred tem bil kakršen koli navdušenec nad tovrstnimi zadevami. Sicer nimam nič proti, če katera koli skupina v živo zaigra kakšno priredbo ali dve, sploh v primeru nastopa manjše, neznane in včasih tudi nekakovostne zasedbe, ki glasbeno nima ničesar za ponuditi. Obisk nastopa cover banda je zame torej kot lizanje sladoleda, od katerega me loči trdo steklo. Človek se trudi podoživeti tisti pravi občutek, ki pa je pod črto v najboljšem primeru podoben samozadovoljevanju kot nado…

Apocalyptica so svojevrstna posebnost na svetovni metalski sceni in kot taka zanimivost tudi razlog za hitro pridobitev širše prepoznavnosti že v začetkih svoje kariere, v času, ko so tisti, ki so internet že imeli, morali čakati celo uro na pretok ene same zelo kompresirane mp3 datoteke, v kolikor so le-to sploh lahko kje našli. Letos ta zasedba, spričo katere nam metalcem še vedno ni jasno, kaj zaboga je tako posebnega na »fenomenu« 2Cellos, praznuje že 22 let delovanja. Sam sem se z njo prvič srečal tam nekje na prelomu tisočletja, v srednji šoli, za kar gre delna zasluga nemškemu glasbenem…

Vsake toliko nastopi v Sloveniji čas za druženje starejših občanov kovinarskih interesov. Ti dogodki so po navadi v koleraciji z nastopi legendarnih ali pa ultra starih in obskurnih skupin iz metal naftalina, pogosto pa so te lastnosti pri skupinah združene. Tako smo imeli marca kombinacijo Day of Metal ter Omen (in pogojno Majesty), tokrat pa so se lasišča zavidljive skupne in povprečne starosti zbrala v Orto baru na koncertu NWOBHM legend Raven, ogrevali pa so nas Teleport in Sober Assault.
Sober Assault so začeli tresti Orto in bližnjo okolico že pred deveto zvečer, vsled česa sem uspel zam…

Študijsko leto se je v Mariboru pričelo s precej trdimi ritmi. V soboto se je namreč v Pekarni odvijal že tretji Metal Erection pod okriljem prekmurskih Brutal Partysan Booking. Tokrat so za erekcije poskrbele tri domače in ena tuja zasedba. Pred vsem znanim lokalom štajerske prestolnice se je nekje do osme ure že nabral kar lep kupček obiskovalcev, ki je na koncu štel morda malo več kot 70 glav. Zaradi takšnih in drugačnih razmer se prvi koncert ni začel pred deveto, tako da je celoten dogodek trajal za nekatere morda celo predolgo – približno do ene ure zjutraj.
Prvi so na oder stopili prekm…

Huh, spet Taake. Ne vem, kaj je s tem bandom, da smo poslušalci/metalci z njim tako zelo prizanesljivi. Glede na vse neumnosti ne vem kakšnih razsežnosti, ki si jih je frontman in idejni oče tega banda, nam vsem več kot dobro poznani Hoest, v preteklosti že privoščil, bi pričakoval drugačne odzive na napovedi njegovih koncertov. Vsaj pri nas, čeprav je največje neumnosti delal ravno v tujini, medtem ko je kot gost domačih organizatorjev koncertov po navadi relativno obvladljiv. Ampak ne mislim samo tega. Dodobra se namreč še spomnim številnih pritoževanj nad tem, kako zelo tečni so Amon Amarth…