Sredino reportažo bomo začeli s kratkim povzetkom nastopov domačih bandov. Pripekajoči otvoritveni termin velikega odra so si prislužili Mephistophelian, ki so pretresali festivalsko področje od odra pa do pokopališča, kjer so do slemanja pripravili celo tiste mrlake, ki so bili upepeljeni. Tudi mednarodno priljubljena ljubljanska doom zasedba Mist ni bila spregledana, saj so dekleta in možakar v zgodnji, popoldanski trans spravili precejšnjo množico lasatih bitij, z odlično obiskanostjo pa se lahko pohvali tudi Paragoria, ki z nastopom pričela malo pred koncem Death Angel. (Gorjanec)

Bay Area…

Rest in Fear so otvorili main stage pred dokaj (klasično) klavrnim številom publike, ki prve bande vedno pride preverit kot del obhoda ali sprehoda do plaže/bara. Nehvaležna naloga, ki se je še enkrat več izkazala za dokaj nesmiselno pri festivalih, ki sprejmejo manj kot 50.000 obiskovalcev (pri 50k+ je število takšno, da se prostor ob zgodnji uri dejansko vsaj sprejemljivo napolni). Kljub vsemu je treba dodati, da je veliki večini skupin za prej omenjeno dejstvo dokaj vseeno, za večino bandov je že sama izkušnja igranja na mednarodnem poletnem open air festivalu ponavadi dovolj velika nagrada…

Black metal. Moja strast. Pred leti sem se povsem nezavedno odločil za dotično zvrst, ki danes v meni že skorajda dve desetletji vzbuja takšna ali drugačna čustva, a nikoli slaba. Prednost black metala je njegova kompatibilnost v primerjavi z drugimi žanri, posledično pa je black metal zaradi tega tudi dosti bolj zanimiv. Tako v svoji najbolj avantgardni in progresivni, kot tudi najbolj primitivno enostavni obliki. In še en »posledično«: Posledično gre black metal tudi dosti bolj v širino in obsega več podžanrov, ki pa seveda vsem niso zmeraj po godu. In da temu čudnemu uvodu, ki kar skače iz …

No, pa smo preživeli še eno edicijo festivala Metaldays! Paranoidova ekipa nikakor ni počivala, temveč smo po enem tednu metaliziranja navkljub težkim glavam, bolečim nogam, ukrivljenim hrbtom in slabosti v želodcu za vas že zbrali temeljita dnevna poročila dogajanja na največjem slovenskem glasbenem festivalu. Lansko leto smo lahko iz marsikaterih ust slišali, da je bil to najboljši line-up do sedaj, letos pa smo lahko isto slišali od pripadnikov drugega podžanra. Če so lani berzerkerske napade doživljali death metalci, so letos lahko ob glasbi orgazmirali predvsem heviči. Pa kar začnimo s sp…

Ker je o Pero Defformero praktično vse, kar se pametnega da napisati, že bilo zapisano v moji recenziji njihovega aktualnega albuma ter Šujotovi reportaži z njihovega relativno nedavnega koncerta v Orto Baru, bo ta reportaža (za razliko od mojih ostalih) bolj kratka.
Je bandu tako pri srcu Slovenija ali je Sloveniji tako pri srcu band, da so nas Pero Defformero ponovno obiskali zgolj dva meseca in pol po njihovem zadnjem nastopu pri nas? Verjetno oboje, spričo majhnega časovnega razmika med koncertoma pa je bila primerna tudi izbira druge (neljubljanske) lokacije, v tem primeru priljubljenega …

Tako, dobili smo dokaz: mariborska metalska scena živi. Pa čeprav z izjemno podporo oziroma udeležbo z one strani Mure. Uvoz metalcev se je minulo soboto izkazal kot izredno uspešna praksa dobrega organizatorskega dela, poplačan pa ni bil samo organizator, temveč tudi gostitelj MC Pekarna in seveda v največji meri bandi. Recept: »prevoz + koncert + hrana + pijača na avtobusu = 10 €« je obrodil izjemne sadove, od predstavljene ponudbe pa smo se lahko hranili tudi ostali obiskovalci koncerta, saj je bil pred dvorano postavljen provizorični kuhinjski kotiček, na katerem se je še v zgodnjih jutran…

Iz promocijskega besedila organizatorja na Facebook strani dogodka:
»Skupino, ki prihaja z daljne, mrzle in ponosne Rusije, je ustanovil Alexey Boganov leta 2005. Hitro so se uveljavili kot top band pagan metala z intenzivnimi nastopi v živo in glasbenimi mojstrovinami, ki jih cenijo tako kritiki kot oboževalci. Dodobra so pretresli rusko metal sceno, nato pa prestopili meje.
WelicoRuss je zvokovno temačen, intenziven in mističen band, ki jasno demonstira, kako je mogoče spojiti sodobni metal z mitološko preteklostjo. Pravijo, da njihova glasba izraža osebne percepcije antičnega severnoruskega…

Kako na Finskem najbolje začeti poletje? S festivalom Nummirock!
Vse skupaj se je začelo na četrtek. Sama sem na prizorišče prišla le dan prej, nekateri neučakani obiskovalci pa kar dva tedna pred dogodkom.
Festival so otvorili Ranger, energični, '80s obarvani speed metalci, katerih prvi album, izdan letos, je prejel veliko pohval. Sledili so Mors Subita na Foster odru, agresivni melodični metalci z močnim frontmanom Eemelijem Boddejem, ki vso pozornost usmeri nase. The Man-Eating Tree so bili zadnje mesece zelo aktivni na Finskem. Sprva naj bi bil band le nekakšen projekt Miike Tenkule in Ves…

Bilo je peklensko vroče petkovo popoldne. Z zarjavelim in ropotajočim prevoznim sredstvom smo vijugali po ovinkastih cestah, ki se vijejo skozi z goščo zaraščeno pokrajino, mimo vinogradov, ki se bohotijo z obljubo po obroditvi opojne vinske kapljice, ter po preozkih uličicah zaspanih vasic, kjer je čas obstal par stoletij nazaj. Po nekaj prelitih litrih bencina in par galonah znoja, ki se je spričo odsotnosti hladilne naprave zlival v hudournikih, nam je uspelo dospeti do nogometnega stadiona poleg idilične kraške vasice Komen, lokacije, ki je delovala znano in domače. Glasni vrvež horde v čr…

Radio City South Park Festival v mestu Tampere na Finskem, ki je zamenjal nekdaj legendarni Sauna Open Air, je letos privabil okoli 11.000 ljudi, organizator pa je napovedal, da bo festival organiziran tudi prihodnje leto ter da se že dogovarja z bandi, ki bodo takrat nastopili.
Cilj festivala je združiti generacije z nostalgičnim hard rockom in heavy metalom. Accept, Def Leppard in Extreme so samo nekatera od imen, ki smo jih z užitkom poslušali.
Prvi dan festivala nam je bilo sončno vreme naklonjeno in sezona festivalov na Finskem se je uradno začela. Glavni oder so otvorili nemški power meta…