Kaj je to ironija? Na kratko. Ironija je, če ti nuna pomaga pri tem, da prideš pravočasno na nastop Corpus Christii. Na dolgo. Na avtocesti med odcepom Slovenske Konjice in Dramlje se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal les. Zaradi prometne nesreče sta bila zaprta oba pasova v smeri proti Ljubljani, promet pa je bil preusmerjen na lokalno cesto. O tem me je tik pred izvozom za Slovensko Bistrico – jug obvestila nuna, ki je prav tako obstala v zastoju in je v času pogovora z menoj čakala v Konjicah na črpalki in iskala prevoz dalje za Ljubljano. Pobrali smo jo trije v črnino oviti kratkopostr…

Točno tako je! Če ne bomo z obiskom podprli malih koncertov ne zmeraj zanimivih bandov, potem si tudi ne moremo obetati velikih koncertov zmeraj zanimivih bandov. Včasih je pač treba stisniti zobe in s plačilom vstopnine podpreti lokalnega organizatorja, ki se z mednarodnimi imeni trudi zgraditi prave temelje, na katerih bi morda lahko gradil tako uspešno zgodbo, kot smo je v Mariboru že bili vajeni. Da v Mariboru obiskov tujih bandov sicer ne manjka, pričajo številni že odigrani koncerti, o tem, da se bo v štajerski prestolnici še naprej marsikaj dogajalo, pa smo na našem portalu tudi že obja…

Po zelo dobro obiskanem koncertu skupin ShadowIcon in Brezno dan pred tem so ljubitelji nekonvencionalnih trših ritmov še drugi dan zapored dodobra napolnili Orto Bar. Razlog je bil seveda v zasedbi Pero Defformero, nesveti turbofolk/metal kreaciji, ki jo je pred dvema desetletjema k življenju obudil Saša Friš, kitarist punk zasedbe Ritam Nereda. Spodnjo dvorano Orto Bara je dodobra napolnilo kar kakih 250 smeha in metala željnih glav.
Vse skupaj so otvorili domačini Space Unicorn On Fire. Kamniški kvintet na dotični večer ni imel sreče z zvokom, saj jim tonski mojster nikakor ni uspel urediti…

Dunaj je daleč. Dunaj je oddaljen približno 250 kilometrov od Maribora. To sta v najboljšem primeru dve uri in pol vožnje. To je veliko. Sicer je približno enako, kot če se človek iz Maribora odpravi na koncert v Novo Gorico ali se odpelje na Obalo, a še zmeraj – Dunaj je daleč. Nazadnje sem se v to smer zaradi koncerta odpravil, ko so se v začetku februarja 2012 na Dunaju ustavili Cannibal Corpse, Behemoth in Misery Index. Kdor se še spomni, to je bila prva turneja Poljakov po Nergalovi uspešno prestani bolezni. Dovolj dober razlog torej, da se človek odpravi na tako dolgo pot, ki se dejansko…

Tokratna koncertna lokacija je bila tako zelo nenavadna, da se je na licu mesta o njej govorilo več kot o nastopajočih bandih. Logično, da potem tudi sam le-tej namenim glavne uvodne besede. Ker se je petkov metal koncert odvil v diskoteki, v katero sicer metalci zaidejo le, če so se v opitem stanju izgubili – vsaj tako je murskosoboški dolgolasi in v glavnem v črnino oviti živež zatrjeval polovico večera –, je tudi novica o dogodku samem marsikoga našla v zadnjem hipu. In zakaj je temu tako? V digitalni dobi, v kateri smo zaradi veleizuma z imenom Facebook vsi hote ali nehote postali ekshibic…

Kot pred nekaj dnevi napovedano smo bili v četrtek v Mariboru deležni silovitega thrash metal napada treh tujih bandov. Domače vrste bi morali zastopati žanrsko povsem neumestni Sabaium, ki pa so svoj nastop odpovedali iz osebnih razlogov, ki jih ni primerno navajati na tem mestu. Skrajšan seznam nastopajočih, okrnjen na izključno en sam žanr, pa pod črto sploh ni bil tako negativna okoliščina, saj je glavnina redkih obiskovalcev koncerta vsaj na videz delovala bolj zainteresirana za thrash kot za slovenski gothic metal.
Kot prvi so oder zasedli naši najbližji sosedje, avstrijski Štajerci Bäd …

Irska post-black metal zasedba Altar of Plagues se je v okviru svoje poslovilne turneje v nedeljo ustavila v graškem Explosivu, ki je bil njihova edina postojanka v Avstriji in poleg ponedeljkovega koncerta v Čakovcu slovenski publiki tudi najbližja. Koncert se je začel bolj zgodaj, saj je mnogo obiskovalcev zatem čakala še nekajurna vožnja domov, naslednji dan pa delo.

Zato so že skoraj točno ob pol osmi prvi nastopili Malthusian, ki so se Altar of Plagues na turneji najverjetneje pridružili zato, ker si skupini delita bobnarja. Žanrsko se Malthusian z njimi niti ne ujemajo, saj ustvarjajo gl…

Po dolgih letih obiskovanja koncertov sem zaradi pomanjkanja časa, energije in dostikrat tudi volje postal kot nekakšen prešuštniški ljubimec. Na koncert se po navadi odpravim v zadnji minuti ali celo prepozno, ko pridem na kraj dogodka mi je najpomembnejše dogajanje na odru, tako da mokrega zalivanja grla v namen dodatnega draženja ustreznih živčnih končičev že dolgo ne prakticiram več (čeprav vem, da bi ga marsikdaj bil potreben, da bi se stvari v moji glavi odvijale z večjim užitkom in zadovoljstvom), in ko je vsega konec, ko se prijetna utrujenost začne razlivati po dvorani, odnesem pete b…

»Na lep četrtkov večer se bo v Innsbrucku zgodil dober thrash koncert.« Vsaj tako sem si mislil. Na poti do Weekenderja sem na ulicah opazil tone študentov s pločevinkami piva ali litrcami žganja v rokah. »Konec tedna je tu, a verjetno ne gre nihče na koncert. Zakaj bi slehernik, ki tu študira, poznal Angelus Apatrida?« sem si mislil. Prav sem imel. Ko sem prispel na kraj dogodka, je bilo mrtvo. Na blagajni so čakali trije ljudje, tišina je prodirala globoko v vse pore mojega telesa. WTF? Vprašam starejšega gospoda, če sem slučajno zopet prišel prezgodaj, čeprav sem uradno zamudil več kot eno …

Nori marčevski tempo koncertov se v letu 2015 ne ustavlja niti v svojem četrtem tednu, a po nadpovprečno obiskanih druženjih starejših občanov v Kinu Šiška na Overkill in DTA ter Omen v kranjskem Trainstation Squatu teden zatem je bil slabši obisk tokratnega dogodka skorajda neizbežen. Power metal (ali pa morda obiskovanje koncertov na splošno?) pač med metalskim podmladkom že dolgo nima več statusa »kul« zadeve, kot ga je imel ob svojem bumu pred 10–15 leti. Vsi trije omenjeni koncerti so imeli po mojem štetju skupnih natanko pet obiskovalcev, ki so v tokratnem večeru predstavljali približno …