• Kill

    20. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Kill

    Že 10. plošča Cannibal Corpse ne prinaša skorajda nič novega, a pri Cannibalih kaj novega niti ne potrebujemo. Tole je death metal kot se šika!
    Najverjetneje bodo najbolj na svoj račun prišli pravi fani, ki bodo takoj opazili prihod Roba Barreta v vrste klavcev, kar se opaža predvsem v določenih riffih, ki spominjajo tudi na njegovo delo v Malevolent Creation. Seveda ne gre zanemariti tudi Pata O'Briena, s katerim tvorita prav učinkovito uničevalno enoto, ki svoje odlično izvajanje/poznavanje death/thrash riffov na tej plošči še bolj postavita v ospredje. Alex Webster se žal ne približa zvoku …
  • 18. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Nile

    Karte za koncert Nile, ki se bo zgodil v ponedeljek, 24. 4. 2006, v VPK-ju (Mediapark), so naprodaj v trgovini Master Of Metal po ceni 3.990 SIT! Kupite čimprej, na dan koncerta bodo 4.990,00 SIT! /I.C./
  • Afterburner

    14. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Afterburner

    Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako užival ob poslušanju death metal CDja. Po malce slabših Creative Killings in Savage Or Grace, so Sinister definitivno izdali »killer« ploščo.
    Že zvokovno se vidi, da je Andy Classen »the man«, kar se tiče izvabljanja Sinister energije – kitare so jasne, vokal je ravno prav urejen, slišen, jasen, medtem ko je odpravljena tudi običajna hiba zvoka bobnov, ki ni bil dober že od Hate naprej, saj je vedno zvenel kot ritem mašina. Po Hate je Sinister končno spet na konju, kar se brutalnosti tiče. Kdor dvomi, da je Aad na vokalih slaba izbira, lahko samo utihne. A…

  • ... And We Could Have It All ...

    11. 4. 2006, Ivan Cepanec

    ... And We Could Have It All ...

    Okoli štirideset minut dolg izdelek God Scard prikaže kot skupino, ki si drzne eksperimentirati in ki dokaj uspešno parira ostalim, ko gre za zmes melodike, patosa in brutalnosti. Expect the unexpected, »to enter – the heart must break.«
    Odpre se s (pre)dolgim introm, ki izbruhne v To Have It All, ki vsebuje vse, kar Godscard so. V ospredju je speven in catchy refren, ki prikaže Nickyjev vokal v stilu »Robb Flynn meets Max Cavalera meets Ryker's meets šlager pevače«. Ja, clean vokal je originalen, skozi ostale komade pa si da duška in prikaže dokaj dobro obvladanje kruljenja, kričanja, dretja …
  • Warschau

    5. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Warschau

    Kot so Varšavo grozljivo do tal potolkli Nemci v 2. svetovni vojni, tako uničenje so za sabo pustili tudi z drugo vojno obsedeni legendarni Marduk leta 2005.
    Čeprav je ultimativni live dokument Marduk »Live in Germania«, pa tole poslušalca vseeno ne pušča ravnodušnega. Čeprav so vedno dvomi, kako se band lahko obnese v živo v drugačni postavi, pa Mortuus, Devo, Morgan in Emil pokažejo, kaj se pravi izvesti »total war.« Tole je en prekleto dober live! Sedemnajst komadov, resda iz novejših časov, ampak vseeno so tu tudi legendarni Wolves, Burn My Coffin itd. Publika ves čas skandira »Mar-duk, Ma…
  • In The Arms Of Devastation

    28. 3. 2006, Ivan Cepanec

    In The Arms Of Devastation

    Pravili so, da bo to njihov Master Of Puppets ali pa Raining Blood. No, sicer se ne bi najbolj strinjal, da jim je to tudi uspelo, a vseeno. Kataklysm so po malce drugačnem in prehitrem Serenity In Fire naredili izredno dobro death metal ploščo. Je pa res, da bo po svoje dvignila kar precej prahu. Tole je brez težav 100% Kataklysm material, ampak tu se zatakne. Za nekatere bo morda preveč melodičen, za nekatere pa spet ponovitev prejšnjih štirih plošč. Pošten odgovor: oboji imajo prav. Štirideset minut je resnično najbolj dinamičnih in raznolikih, kar so jih Kataklysm posneli v zadnjih letih. …

  • La Muerte

    23. 3. 2006, Ivan Cepanec

    La Muerte

    Zdi se, da nekatere stvari res ne morejo ostati mrtve. In na srečo, ta trditev drži tudi za nizozemske death metal legende Gorefest. Band, ki je svoje čase brez težav polnil festivale in stadione, se je leta 1998 odločil prekiniti z delovanjem, a je zdaj spet nazaj. In pomembno je, da so izdali izredno kvalitetno death metal ploščo.
    Dvanajst pesmi je brez težav označenih kot 100% Gorefest. Resda je produkcija moderna, je pa zato učinkovita. Zveni kot izredno uspešen miks False in Erase, čeprav se mi zdi, da združuje najboljše vseh plošč. Ed, Boudewijn, Frank ter Jan Chris so krepko pljunili v …
  • 15. 3. 2006, Ivan Cepanec

    Soulfly / Linea 77

    Cvetličarna, Ljubljana, 6. 3. 2006

    Čeprav ni minilo niti leto dni odkar so Soulfly nastopili na Metal Campu, so se tokrat spet ustavili pri nas, posledično pa je prišlo tudi precej ljudi, ki jih ni ustavil niti sneg, ki ga je dan prej napadalo več kot dovolj. Na prvi pogled je bila razlika že v publiki, ki je vstopala brez kakršnih koli izpadov ali izgredov in nato uživala v DJ ponudbi, ki se je tokrat osredotočil samo na RoadRunner Records – videti nekaj sto ljudi, ki pojejo refren Killswitch Engage je nekaj posebnega, pa se je vrtel le CD, kako bi bilo, če bi nastopali.
    Na oder so se prvi postavili Italijani Linea 77, ki so ji…

  • The Undying Darkness

    14. 3. 2006, Ivan Cepanec

    The Undying Darkness

    Ti Nemci so neutrudni. Prava nemška etika. Caliban se vračajo že s šestim studijskim albumom, ki je še vedno agresivna in hkrati melanholična zadeva, morda se pa stvar na določenih potezah ponavlja. Eden najbolj znanih evropskih metalcore bandov nadaljuje z zvokom, ki se je tako natančno oblikoval pri pošči The Opposite Of Within, vendar je tokrat njihov zvok še bolj temačen, masiven, opaziti je veliko vplivov kot so Fear Factory ali pa Killswitch Engage, seveda pa ni možno iti mimo mračnejših trenutkov Soilwork in In Flames. Produkcija Andersa Friedena in mix Andyja Sneapa je več kot očiten d…
  • Marching Through Inferno

    7. 3. 2006, Ivan Cepanec

    Marching Through Inferno

    Zelo mi je žal, ker Goddamned X niso posneli daljše plošče. Resnično žal! V Avstriji se scena bolj usmerja na black ali pa melodične zadeve, tako da je vsak death metal resnično svež in dobrodošel.
    Goddamned X (X pomeni »karkoli«, torej prekleješ lahko karkoli) so dober tehnični death metal. Kvartet zrači energijo, pomembni pa so predvsem nalezljivi brutalni riffi, izredno tehnično bobnanje in dober ter jasen vokal. Že v prvem komadu vokalist/kitarist Helmut pokaže, da ceni šolo prvih Pungent Stench in Vader – tole je res kot bi si zarolal For God Your Soul. Zakon, le v pesmi Marching Through …
  • (Set This) World Ablaze DVD

    2. 3. 2006, Ivan Cepanec

    (Set This) World Ablaze DVD

    No, eno je sigurno – čeprav se mnenja o tem, v kolikšni meri je Roadrunner še metal založba, vedno bolj razlikujejo – Roadrunner dela hudičevo dobre DVDje. In Killswitch Engage DVD je definitivno eden najboljših, kar sem jih nasploh videl v življenju.
    Gre za metalcore senzacijo iz Bostona, ki se je iz majhnega banda prelevila v neverjetno veliko (kar se tiče obiskanosti koncertov, prodaje CDjev) metal pošast. Imenujte to metalcore ali pa hardcore, ne motijo se, ko rečejo: »We're Killswitch Engage and we're metal!«, nato pa začnejo ubijalski show. Tisti, ki jih še niste videli v živo, si lahko t…
  • New Age Of Chaos

    23. 2. 2006, Ivan Cepanec

    New Age Of Chaos

    Ameriški brutal death veterani so s tretjo ploščo ustvarili pomemben mejnik, ki postavlja Vile kot band, ki se ga bo še pomnilo.
    Ljubitelji tehničnega ameriškega death metala tudi tokrat ne bodo razočarani z dozo blast bobnov, power-chord ali pa tremolo-picking riffov, tudi globoka kruljačina ne izostaja. So pa vseeno prisotne nekatere dobrodošle novosti. Najprej vokal, ki gre kljub svojemu krulečemu talentu še malce dlje in ravno na pravih mestih vrže nekaj izredno spodobnih krikov, ki so ravno prav jasni in srhljivi. Precej spominjajo na Broken Hope. Bobni tudi niso več »all-out-for-blast«, …
  • The  Infinity Complex

    20. 2. 2006, Ivan Cepanec

    The Infinity Complex

    Švedski imperij vrača udarec. In že, ko sem mislil, da je Metal Blade opustil prakso izdajanja plošč bandov, ki so jih preveč »stravmatizirali« In Flames, sem dobil v roke nemški kvintet Machinemade God.
    Dvainštirideset minut dosti agresivne glasbe s precej zanimivimi popestritvami pri kitarah in bobnih, vendar so tu spet v igri »swedish inspired melodies.« Ali res ne moremo mimo dvojnih harmonij, maidenovskih solov in novodobnih metalcore mosherskih breakdownov? Vendar pa stvar ima svoje pozitivne stvari – je dinamična, komadi so precej hitri in masivni, kitare se večkrat poslužijo tudi dismem…
  • Attera Totus Sanctus

    16. 2. 2006, Ivan Cepanec

    Attera Totus Sanctus

    Vedno so bili ekstremni in taki bodo tudi ostali. Kdor pričakuje kaj drugega, naj ne bere dalje. Dark Funeral so po dolgem času spet izdali studijsko ploščo, ki tokrat ponuja samo »extreme satanic black metal!« Tole je resnično samo za fane zla, agresije, furiozne hitrosti in nehumanih krikov.
    Dvainštirideset minut posvečenih čaščenju ustvarjalca vsega zla in pljuvanju vsega, kar je božjega, so Dark Funeral izvedli v maniri, ki je tipična za današnjo ekstremno sceno – hitro, hitreje, najhitreje. Tako imamo hkrati neverjetno dinamično ploščo, kar se tiče hitrosti, vendar kaj kmalu postane monot…
  • Manifestation Of Seasonal Bleeding

    8. 2. 2006, Ivan Cepanec

    Manifestation Of Seasonal Bleeding

    Vigred je neznan band oziroma one-man band, katerega »mastermind« je Arthur Felicijan (ex- Noctiferia). Nenavadno ime naj vas ne napelje na misel, da gre za nekakšen pagan black proizvod. Vigred je mnogo več, album Manifestation Of Seasonal Bleeding pa pravi izziv za poslušalca.
    Izziv predstavlja predvsem neverjetna ambientalnost te plošče. Pričakoval sem mizantropijo, vendar so občutki ob poslušanju te plošče vedno drugačni, čeprav me zaradi imena »vigred« prav nenehno spominja na smrt zime in rojstvo pomladi. Neverjetno! Po moje si bo vsak, glede na svoje čustveno stanje, ustvaril ustrezno i…

  • 26. 1. 2006, Ivan Cepanec

    Bolt Thrower / Malevolent Creation / Nightrage / Necrophagist

    Močvara, Zagreb, Hrvaška, 16. 1. 2006

    Ni si mogoče pomagati, če veš, da pride dan, ko si boš lahko ogledal svoj »number one all-star favorite« band, ki je v mojem primeru Bolt Thrower. Pričakovanja so izredno velika in potem samo upaš, da bo vse potekalo ok. Dobro, da smo imeli karte rezervirane, ker bi drugače dolgo čakali. Merchandise attack – onwards. Karl Willets (vokal) prodaja majice,zelo poceni, tip naenkrat izgleda kot Delboy – kupim dolgosrajčniško majico za 70 kn, CD za 60 kn, pa gdje ste to vidjeli, he, he? Gužva je velika, čez deset minut se začenja pričakovani šov, fuck – noter se gnete okoli 500 ljudi – koncert je ra…

  • Proto Bukakke (demo)

    26. 1. 2006, Ivan Cepanec

    Proto Bukakke (demo)

    For all you sluts out there, pazite se... tole ni še en pussy band, tole je band, ki »eats pussies for breakfast«. Kurbe, prasice, zvodniki, fetišisti, posiljevalci, tole je hardcore ... pornič! Ob audio masturbaciji mi na misel »prihaja« sex, bondage, sadizem, sperma, stok... Tole ni romantični film z Meg Ryan in Tomom Hanksom – tole je prvovrstni audio pornič, katerega »odlika« je predvsem seksizem. Noben tič ne ostane nepofafan, nobena joškarica brez sperme na obrazu, nobena analna odprtina nedotaknjena, vsa deviškost je kruto odvzeta v pet porno zgodbah, ki se odvrtijo v desetih minutah. Z…

  • Autophobia

    18. 1. 2006, Ivan Cepanec

    Autophobia

    Sploh ne morem verjeti, kako je tole originalno. Kakšen smisel za ritem, kakšna direktnost v tekstih, kakšna drznost v ritmih in miksu različnih metal žanrov. Bloodfeast so definitivno najbolj originalen band iz Avstrije, čeprav so bolj straight out death metal kot pa recimo progressivci Atheist, Sadist itd. Tole ni zašusano kot Necrophagist, ni zasolirano kot Death, ni evil kot Akercocke. Vendar je nekako ob boku omenjenim.
    Skorajda iracionalno, ampak je res. Wolf & co. so se resnično potrudili in posneli ploščo, ki ne ustreza nobenim pričakovanjem, standardom ali kompromisom. Če skušam potegn…
  • Bolt Thrower

    13. 1. 2006, Ivan Cepanec

    Bolt Thrower

    IVAN: Kako se počutiš danes, za sabo imaš že nekaj intervjujev?

    GAVIN: Oh, danes je bil kar lahko, imel sem okoli sedem intervjujev in nekaj fotografiranj.

    IVAN: Si se fotografiral zraven tanka ali česa podobnega?

    GAVIN: Ne, ob gradu. Bilo je čudovito, gradovi so kul.

    IVAN: Moram ti čestitati za res odličen povratek, nisem pričakoval tako dobrega albuma. Kar ob zid me je vrglo od stalnega poslušanja. Kakšen se zdi tebi?

    GAVIN: Za začetek, to ni povratek, le osmi album. V studiu smo se dobro počutili, snemali smo tam kjer Honour – Valor – Pride.

    IVAN: Potem ni bilo nobenega pritiska?

    GAVIN: Čisto nobenega. Preprosto moramo le biti zadovoljni s svojim zvokom. Kasneje pa se bodo že fani odločili, ali je album dober, ali ne. Če ga bodo še poslušali po enem letu, potem je prekleto dober.

    IVAN: Mislim, da se ga bo poslušalo še v naslednjih desetih letih.

    GAVIN: Hvala, cenim te besede.

    IVAN: V band se je vrnil Karl, kar je zelo pomembno in res pozitivno. Je bila ponovna integracija v Bolt Thrower težka zanj ali vas ostale?

    GAVIN: Ne, vrnil se je že v času Mercenary in ga posnel z nami, vendar je takrat še študiral in pisal diplomo, tako da takrat ni mogel res priti nazaj. Hoteli smo ga namreč za stalnega člana, ne le za snemanje. In bilo je lahko od prve minute do sedaj. Pred njim pa nestabilno, člani so prihajali in odhajali, zdaj pa je zasedba trdna. To je najbolj srečno obdobje po dolgem času. Na snemanju smo vsi odigrali dobro in si želimo čimprej na turnejo.

    IVAN: Pričakuješ, da se bo ta zasedba obdržala dolgo časa?

    GAVIN: Upam. Čas bo povedal svoje, trenutno pa je najboljša kot kdajkoli.

    IVAN: To je super slišati. Kakšne zdravstvene težave pa je pravzaprav imel Dave?

    GAVIN: Ne želim govoriti o podrobnostih, bil je pod močnim stresom, v njegovi družini je bilo veliko depresije, samomori. Precej je bil depresiven, živel je na Danskem, se poročil, dobil otroka… Bil je preveč v stresu in preveč potrt, tako da se je umaknil.

    IVAN: Zakaj se novi album imenuje Those Once …

  • Words That Go Unspoken, Deeds That Go Undone

    11. 1. 2006, Ivan Cepanec

    Words That Go Unspoken, Deeds That Go Undone

    Kar se tiče ekstremne scene, je Akercocke definitivno predstavnik na prvem mestu. Tako dobrega ekstremnega metala nisem slišal že od Behemoth – Demigod ali pa Nile – In Their Darkened Shrines. Angleži, ki se glasbeno zgledujejo predvsem po tehničnem death metalu, presegajo vse meje, ki jih je zakoličil dotični žanr.
    Že na prejšnjih ploščah (Rape Of Bastard Nazarene, The Goat Of Mendez in Choronzon) se je videlo, da gre za band, ki izstopa tako besedilno, kot ambientalno in glasbeno. Če se vam zdi, da se na začetku rola še en Suffocation klon, počakajte sekundo. Iz kruljačine in težkih riffov t…