IVAN:
Lepo vas je videti. Vesel sem, da je Nuclear Blast vzel k sebi nekaj, kar lepo ponazarja slogan No. 1 in Extreme Music. Moram priznati, da sem sedaj prvič slišal za All Shall Perish in zato bi rad, da vas najprej malo predstaviš.

MIKE:
V bandu nas je pet, dva kitarista Ben in Jason, jaz na bassu, bobnar Matt in pevec Craig. Do sedaj smo od leta 2001 igrali v različnih bandih, Ben v Antagony, jaz v Boof, Casey v Hacksore Through The Throat, Matt in Craig pa v End Of All. Potem smo začeli igrati skupaj in danes smo tukaj.

IVAN:
Kateri intervju po vrsti je to?

MIKE:
Številka sedem.

IVAN:
Potem si še v dobrem razpoloženju in jaz te lahko dolgočasim.

MIKE:
Hej, vedno sem dobre volje.

IVAN:
Zakaj ste izbrali ime All Shall Perish?

MIKE:
Zaradi tega, ker smo ugotovili, da je prihodnost bolj ali manj bedna in vsi bomo enkrat umrli. Zajebani smo, ne glede na to, kaj počnemo.

IVAN:
Prebral sem nekaj stvari na vaši strani in strinjam se glede recenzij vašega prvenca Hate.Malice.Revenge. Igrate zelo intenzivno glasbo z mešanjem raznih vrst death metala s hardcore energijo in groovom. To mi je všeč. Kaj misliš lahko kot death metal band ponudite današnji prenasičeni death metal sceni?

MIKE:
Odvisno, kaj ti smatraš za death metal. Veliko »death metala«, ki ga poslušamo zadnje čase, sam ne smatram za death metal. Death metala kot Cannibal Corpse, Deicide skoraj ni več. Sedaj je nek nov čuden stil, kjer bandi poizkušajo kombinirati švedske vplive, kot In Flames in podobnih, s hardcoreom in potem temu rečejo death metal. Mi počnemo nekaj čisto drugega.

IVAN:
Ok, kako bi opisal tisto, kar počnete?

MIKE:
Mi jemljemo dobre dele praktično vseh stilov ekstremne glasbe, stare zadeve kot Deicide ali Cannibal Corpse, kar kombiniramo s hardcore zadevami kot Dying Fetus, Throwdown itd. in se ne držimo le določenega žanra.

IVAN:
Ali to prihaja iz različnih vplivov posameznih članov?

MIKE:
Ja, vsak od nas ima rad drugačno glasbo. Rekel bi, da kar sovražimo vplive drug drugega.

IVAN:
Potem imate probleme…

IVAN:
Kako se počutiš glede na to, da novi album The Beast izide čez tri dni?

PETER:
Oh, mislim, da to ni pravo vprašanje zame, saj nisem tisti, ki bo odločal, ali je album dober ali pa ne. Posneli smo ga in mislimo, da je dober, vendar bodo manijaki tisti, ki bodo pokazali, če se lahko strinjamo s tem dejstvom. Album je končan že dolgo časa in lahko povem, da je 100% Vader, ne glede na to, da je znova malce drugače.

IVAN:
Strinjam se. Je počasnejši, bolj heavy, izredno raznolik...

PETER:
Da, to je res, vendar si še vedno mislim, da je dober, he, he.

IVAN:
Zakaj ste si izbrali naslov The Beast?

PETER:
Sprva smo ga hoteli poimenovati The Beast Of Humanity in gre za bolj splošen pogled na človeštvo, na vse, kar se dogaja okoli nas. Gre za razlago tako pozitivnih kot negativnih strani.

IVAN:
Gre za konceptualno ploščo?

PETER:
Ne, ne, ne... Določene pesmi so resda povezane, ampak ne gre za konceptualno ploščo.

IVAN:
Kaj pa besedila? Če se ne motim, si jih tokrat večino napisal ti, seveda s sodelovanjem zunanjih sodelavcev.

PETER:
Da, sem, vendar znova s pomočjo Pawla Frelika in Lukasza Szurminskega. Tokrat sem napisal večino sam in mislim, da so izpadla ok.

IVAN:
Se strinjam. Prebral sem besedila. Znova se mi zdijo v prvi vrsti zanimiva, inteligentna, odprta za različne interpretacije...

PETER:
Kar je tudi glavno pravilo pri Vader že od samega začetka. Namenjena so temu, da sami uporabite svojo domišljijo, znanje, čustva itd. Ne dajamo nobenih razlag in puščamo poslušalcu, da pride do lastnih zaključkov.

IVAN:
Znotraj ene izmed pesmi sem videl verz »Nothing is real, everything is permitted!«

PETER:
Da, Pawel je odgovoren za ta tekst.

IVAN:
Ali veš, da bi lahko šlo za citat iz knjige Alamut, slovenskega avtorja Vladimirja Bartola? Drugače gre za delo, ki govori o morilcih, ki so delovali na območju današnjega Bližnjega Vzhoda.

PETER:
Hm, to bi moral vprašati Pawla, je pa čisto možno. On je univerzitetni profesor in predava angleščino. Prebral je že ogromno knjig. In kolikor vem iz n…