IVAN:
Kako si kaj?

LEIF:
V redu.

IVAN:
Kaj pa ta naliv, kaj vpliva nate?

LEIF:
Ja, premočen sem, ampak se ne oziram preveč na to. Mislim, da je škoda, saj je ta prostor lep in vse je lepo. Lepo vreme in sonce bi bila boljša za vse. Mislim, da bo bolje, trenutno pa vsi iščejo zatočišče. Ampak kaj lahko storimo, taka je narava.

IVAN:
Prihajate iz Nemčije in mnogi pravijo, da je fino, če si od tam, ker je metal scena pri vas zelo razvita, imate veliko bandov, založb, časopisov in seveda fanov. Po drugi strani pa nekateri trdijo, da je scena prevelika, da je preveč vsega. Kaj ti meniš o tem?

LEIF:
Če smo odkriti, je bilo vedno tako. Nemčija je bila vedno metalski raj. Leži v srednji Evropi, ima veliko festivalov, dobre pogoje za tako glasbo, ampak mislim, da je bila scena prepolna že pred desetimi leti. Ko smo leta 1992 začeli, thrash metal ni bil tako popularen, povsod je bil death metal. Mi mešamo ta dva stila, vseeno pa nam je veliko ljudi reklo, da bomo imeli do uveljavitve težko pot in res je bilo tako. Veliko je bilo tekmovalnosti in ta se je še povečala čez kakšnih pet ali šest let. To nas je na začetku samo utrdilo. Bolj smo se morali boriti, igrati več koncertov, da so nas ljudje spoznali in mislim, da je to pomagalo, da smo dobili založbo. Mislim, da je prezasičenost in tekmovalnost pripomogla, da so ljudje postavili višje standarde in mi smo sprejeli izziv – biti boljši, da bi lahko dobili priložnost. Res je to upočasnilo naš proces, ampak nam ni škodovalo. Thrash scena je ponovno popularna in Destruction, Kreator, Sodom in podobni izdajajo zelo dobre albume. Močna je tudi metalcore scena, veliko je dobrih bandov. Če sem iskren, mislim, da je situacija dobra in taka, kot bi morala biti.

IVAN:
Koliko so pomembni vaši prvi albumi?

LEIF:
Misliš Immortelle, Innocent & Ill-Natured…

IVAN:
Ja, izdana sta bila skupaj…

LEIF:
To sta drugi in tretji album. Prvi je izšel leta 1996 pri založbi SPV, ampak ga ni več mogoče dobiti. Nekaj izvodov imamo mi, drugače pa ga ni več. Pr…