MATJAŽ: Inhuman Rampage je naslov vašega tretjega albuma. Rekel bi, da gre za tipični Dragonforce album s hitrimi, dolgimi skladbami. Ostajate torej zvesti sami sebi?

VADIM: Mi smo vedno igrali, kar smo želeli in kar nas je osrečevalo. Dobro je videti, da se veliko ljudi poistoveti z našo glasbo in z nami. Zelo malo bandov danes ustvarja takšno glasbo, ki jo igramo mi in to je glasba, ki jo želimo slišati, a je ne moremo najti nikjer drugje. Odločili smo se, da bomo pisali takšno glasbo. Ne poznam banda, ki bi v power metalu uporabljal blast-beate in mislim, da smo ustvarili nekaj posebnega. Nekaj nenavadnega za ljudi je slišati blast-beate, glasba je izredno intenzivna, odpelje te nekam drugam. Nov album je prav tako zelo intenziven, zelo zaposlen, sicer ne pove neke zgodbe a pokaže, kako zaposleno leto je za nami, kako veliko različnih idej, ki ti dajo misliti smo vključili v album in na nek način se lahko najdeš v njih.

MATJAŽ: In kje ti vidiš razliko med albumom Inhuman Rampaga ter Sonic Firestorm. Je ta še hitrejši?

VADIM: Mislim, da je na nek način še hitrejši, na nek pa ni. Na eni izmed skladb na novem albumu se nek del začne z 250 udarci na minuto, potem pa se spremeni. Mislim, da smo na Sonic Firestrom poizkušali eksperimentirati z različnimi glasbenimi stili, ko smo začeli uporabljati blast-beate. Na novem albumu smo poizkušali zapolniti vsako praznino, ki je bila na Sonic Firestorm med posameznimi skladbami. Poizkušali smo eksperimentirati z različnimi zvoki in na kitarah smo uporabljali različne nove tehnike za produciranje teh zvokov, iskali smo nove zvoke. Tudi na klaviaturah sem eksperimentiral, veliko smo eksperimentirali s kitarami in klaviaturami. Na nov album so recimo vplivale računalniške igre in poizkušali smo narediti res hitro in intenzivno ploščo, ki bi dala misliti, ko recimo poslušaš melodije in tudi zaradi vsebine besedil. Je kot nekakšna zelo, zelo, zelo zaposlena plošča, ki te prevzame in potem relaksira ob zadnji skladbi.

MATJAŽ: Imeti de…