Skoraj dvajset let je že, odkar je bivši kitarist Steel Prophet, Horacio Colmenares, ustanovil New Eden. Ti so konec devetdesetih in v začetku novega tisočletja predvsem z albumoma Through The Make Believe in Obscure Master plan postali ena vidnejših zasedb ameriškega power metal undergrounda. A večji met jim nikoli ni uspel, ne glede na kar nekaj znanih glasbenikov, ki so se tekom let zamenjali v zasedbi. Med drugim sta za mikrofonom stala James »pel sem v največ ameriških metal bandih« Rivera in bivša sirena Steel Prophet, Rick Mythiasin. Slednji je pel na zadnjem albumu Stagnant Procession,…

Čeprav imajo Italijani Bejelit za seboj še skoraj deset let delovanja, so šele s četrtim albumom Emerge dobili več priložnosti svojo glasbo predstaviti izven meja matične države in ne le domačim ljubiteljem power metal muzike. Mogoče bi se lahko kdo spomnil zasedbe, ko je še v začetku kariere gostovala na enem Running Wild tribute albumu s priredbo klasike Tortuga Bay, mogoče pa jih je kdo ujel na dveh gostovanjih na festivalu Metal Camp (2008, 2011), kar štejejo tudi kot svoj največji dosežek do sedaj. Z novim albumom izgleda želijo spremeniti potek svoje kariere, vse skupaj so zastavili prec…

Sleepy Hollow so naslednji izmed številnih kultnih reaktiviranih zasedb stare šole, ki se v zadnjih letih ena za drugo vračajo ne le na koncertne odre, ampak tudi na novo preizkušajo svoje sposobnosti ustvarjanja avtorske glasbe. Ameriški kvartet je po dveh letih delovanja leta 1991 (v za metal najbolj neugodnem času) izdal istoimenski prvenec, koncertiral po ZDA in nato kaj hitro prenehal z delovanjem. Za dvajset let. Med tem in tudi že pred prvo formacijo je njihov frontman Bob Mitchell pisal metal zgodovino s še enimi kultneži, bolj znanimi Attacker. Po razpadu slednjih je Bob ponovno (v or…

Bolj kot band so Frozen Rain do sedaj veljali za projekt belgijskega kitarista Kurta Vereeckeja. Pred leti je prvenec posnel z več gostujočimi glasbeniki, zdaj pa kot kaže Frozen Rain postajajo band v pravem pomenu besede. Najbolj znano ime izmed novincev je vokalist Carsten Schulz, ki je do sedaj svoje kvalitete pokazal pri melodičnih metal/rock zasedbah Evidence One ter Domain in v še nekaterih projektih. Čeprav gre tu glasba v še »mehkejšo« smer, je bila izbira Carstena zadetek v polno.
Njegov prodoren, speven, karakteren vokal je dal velik pečat Kurtovim kompozicijam, ki spominjajo na osem…

Nekoč Nightwish cover band je pred štirimi leti krenil na svoje in začel z ustvarjanjem lastne avtorske glasbe. Nobeno presenečenje ni, da italijanski kvartet pri tem ne more skriti svojih korenin in da se giblje v podobnih sferah kot njihovi veliki vzorniki. Tukaj bi bilo bolje govoriti v pretekliku, kajti med Nightwish danes in pred desetimi, petnajstimi leti je veliko razlike. Silent Opera pa so precej bližje začetkom popularnih Fincev.
Nightwish so pionirji simfoničnega metala z »opernim« ženskim vokalom, kasneje se jim je pri oblikovanju in razvijanju žanra v več smereh (gothic, death/go…

Tudi med starejšimi soborci bi težko našli več junakov, ki poznajo špansko heavy metal zasedbo Zarpa. Ti letos praznujejo že petintrideseto obletnico obstoja, aktivni so bili predvsem v osemdesetih in po letu 2000. Doma uživajo kultni status ene najbolj priznanih metal zasedb, v tujini pa so še bolj kot ne neznanka. Rojaki Baron Rojo in Muro pa so širši Evropi že v osemdesetih predstavili, da španski heavy metal ni neka »španska vas«.
Zarpa zvenijo klasično špansko. Intrumentalno se gibljejo v okvirih evropskega (predvsem britansko/germanskega) heavy/power metala, vokal pa je tista specifika, …

Že glede na ime ni potrebno preveč ugibati, kaj je avstrijski kvartet najraje poslušal, ko je ustanavljal band. Metallico, jasno. Da je tako in nič drugače je več kot očitno na več kot polovici albuma, pri Massacre Records izdanega prvenca Dark And Cold. Pri tem ni pomembno za katero obdobje Jamesa in njegovih kompanjonov gre. Z izjemo treh albumov izdanih po »črnem«, se pri Garagedays čutijo vplivi prav vsega ustvarjanja, ki pa so nekako prepleteni med seboj, povezani v smiselno celoto in predstavljeni na način, ki nekako tudi ustreza podobi današnje Metallice. Banda, ki ni pozabil na thrashe…

Pred desetletjem je smernice melodičnega power/heavy metala vodilo pet do deset bandov, za njimi pa se je pojavilo nešteto posnemovalcev, ki so bolj kot ne dokaj hitro utonili v pozabo in danes praktično ni več slišati zanje. Kvalitetni bandi so ostali, a tudi ti večinoma ne dosegajo več takratnega nivoja. Se pa tudi danes, ko je ta zvrst nekako odmaknjena od osrednjega dogajanja v metalu, najdejo nekateri manj znani bandi, ki jih velja preveriti. Eden takih so Švicarji Rizon, ki z Masquerade predstavljajo svoj tretji izdelek.
Težko bi se sicer reklo, da Rizon ustvarjajo nekaj pretresljivo nov…

Tudi če izdajo še deset kvalitetnih albumov, Lanfear izgleda ne bodo dosegli neke širše prepoznavnosti in sprejetja s strani prijateljev metal glasbe. Če tega niso dosegli s petimi, tudi šesti album zagotovo ne bo prinesel spremembe, ne glede na to, da fantje prihajajo iz ene metalu svetovno najbolj prijaznih dežel, Nemčije. Praktično ga ni (pod)žanra, ki ga (najprej) nemška publika ne bi sprejela, zato bo očitno za vedno ostala nerešljiva uganka, kako da njihovi domači prog power metal bandi ostajajo tako zelo spregledani. Ob Vanden Plas in Angel Dust so Lanfear naslednji tak najbolj očiten p…

Čeprav je Nizozemska v osemdesetih imela nekaj zelo opaznih hard & heavy bandov (v prvi vrsti Picture, Vengeance), ta scena nikoli ni dosegla pomena in veljave kot recimo v death metalu ali pa v (gothic) »female fronted« metalu, kjer je dežela tulipanov že dolga leta ena najmočnejših v Evropi. Po dolgih letih zatišja pa se nekaj več le dogaja tudi v heavy metalu. Vrnili sta se obe prej omenjeni kultni zasedbi, prihajajo nove sile, ob vse bolj uveljavljenih Vanderbuyst so tu tudi Lord Volture. Tako kot hardrockovski trio tudi slednji le leto dni po prvencu na tržišče že spravljajo svoj drugi st…

Simpatični Nizozemci Vanderbuyst gotovo sodijo med najvidnejše predstavnike novega vala hard&heavy bandov, ki obujajo zlato žanrsko obdobje iz konca sedemdestih in začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Z razliko od večine ostalih se band bivšega Powervice kitarista Villema Verbuysta drži bolj tradicionalnih hard rock smernic, ki so jih postavili Thin Lizzy, UFO, MSG in podobni izvajalci, vseeno pa ne skrivajo privrženosti do začetnega NWOBHM obdobja (Praying Mantis). Po odmevnem istoimenskem prvencu in neprestanem koncertiranju ter evropski turneji s Saxon je trio (tako kot se je to poč…

Naslovnica, ime zasedbe in naslov albuma – vse je v stilu klasičnih ameriških 80's power metal bandov, naslovi skladb so bolj true kot je sam Joey DiMaio in Battle Beast promovirajo kot novo tradicionalno heavy metal moč v stilu Accept/Doro. Vse lepo in prav, vendar nekaj skopiranih Accept riffov in ženski vokal, ki občasno zveni kot mladi Udo Dirkschneider še ne pomeni, da imamo tu opravka s klasičnim heavy metal bandom. Če bi imeli, verjetno konec prejšnjega leta ne bi bili na nemški turneji s Poisonblack in spomladi ne bi ogrevali občinstva na evropski turneji slavnih rojakov Nightwish. Na …

Če se kreativni glavi zasedbe strinjata v tem, da je King Diamond – Abigail top konceptualni metal album, potem se lahko z dobrimi občutki lotiš poslušanja prvenca, katerega koncept je osnovan v stilu pripovedi »horror masterja« (duhovnikova hči, zasmehovana od sošolcev, se pod vplivom temačnih sil loti maščevanja z umori).
Čeprav King Diamond oziroma Mercyful Fate pogosto predstavljajo močan vpliv novemu valu švedskih heavy metal bandov, pri Slingblade z izjemo konceptualne tekstovne zasnove temu ni tako. Slingblade se držijo najbolj bazičnih heavy metal / hard rock prijemov, ki so jih oziroma…

Ko Mantas (Jeffrey Dunn) in Demolition Man (Tony Dolan) združita moči v novem bandu in ob tem za bobne sede še Antton (Antony Lant), je Prime Evil več kot logična izbira imena. V času Cronosove odsotnosti je leta 1989 izdani Venom LP Prime Evil pomenil njuno prvo sodelovanje in zato ne čudi, da sta si pri novi kolaboraciji izbrala prav tako ime. A ker je bilo ime zasedeno, sta band preimenovala v Mpire Of Evil.
Trio svojo novo pot začenja z EPjem Creatures Of The Black s štirimi priredbami in dvema lastnima skladbama. Ko se dobijo trije bivši člani Venom seveda ni presenečenje, da so se zbrali…

Saj ni res, pa je. Začetki Italijanov T.I.R. segajo že v leto 1980, za izdajo prvenca pa so potrebovali, reci in piši, enaintrideset let. Podatek ne bi bil toliko nenavaden, če bi se zasedba, podobno kot danes kakšne staroste NWOBHMetala, vrnila po skoraj treh desetletjih. T.I.R. (Total Inferno Rock) so bili nedejavni le tri leta konec osemdesetih (pred tem so izdali nekaj demo posnetkov), drugače pa je bila zasedba vsa ta leta aktivna. A s tako ravnjo aktivnosti se je, resnici na ljubo, zelo težko srečati še v vicih o Črnogorcih.
Karkoli je že bil vzrok za tako pozen izid, album (presenetlji…