Head Of The Demon je nova tričlanska združba švedskih veteranov, ki so svoje veščine predhodno urili v skupinah A Mind Confused, Kaamos in Saturnalia Temple. Head Of The Demon bi lahko označili za glasbenega pankrta zadnjih dveh skupin – mešanico Kaamosovega death metala stare šole ter okultnega dooma Saturnalia Templa. Njihovo glasbo bi lahko površno opišemo kot death/doom z močno blackmetalsko atmosfero, a v tej recenziji predstavljeni prvenec je več kot le to.
Istoimenski album skupine je namreč dokaz, da za odlično glasbo niso nujno potrebne nadvse kompleksne skladbe, matematično preračunan…

Sam sem ljubitelj okultnega black metala oziroma, natančneje povedano, black metala, katerega tematika in besedila iščejo navdih v resnejših študijah magije, mitologije ter drugih paranormalnih sferah za razliko od običajnega primitivnega blatenja božjega imena in hvalnic hudiču. Tako me naravno pritegnejo skupine, katerih ime v tem primeru izvira iz kabale oziroma natančneje iz Shem ha-Mephorash, imena boga, ki se ne sme izgovarjati. V kabalističnem kontekstu je tudi naslov drugega albuma pričujoče štiričlanske švedske skupine Mephorash. Sicer pri albumu Chalice Of Thagirion ne gre za možgans…

Poljska skupina Neolith kljub imenu ne obstaja že od kamene dobe niti ni z njo kakorkoli vsebinsko povezana. Vendar pa skupina prav tako ni od včeraj, saj deluje že od leta 1991 in ima za seboj tri izdane albume.
Neolith nam na najnovejšem demu Iter Ad Inferni ponujajo moderen death metal z nekaj primesmi black metala. Prvi komad Of The Angel And His Orison kaže očitno inspiracijo pri sonarodnjakih Vader, vendar le do blackmetalsko obarvanega osrednjega dela s solažo. V drugem delu omenjene skladbe pa se pokažejo tendence Neolith do eksperimentiranja, saj komad nenapovedano preide v čistokrvne …

Nekaj nezemeljskega se je letos prebudilo iz peklenskega brezna in se z uničujočo erupcijo pojavilo na plan nekje v Združenih državah Amerike. Ta destruktivni stvor ni Cthulhu, Shub-Niggurath ali kateri drugi od Starodavnih, temveč tričlanski band, čigar ime se v človeškem jeziku izgovarja Muknal. Trojica bitij, ki ga sestavlja, ima v tipičnem stilu black metala nadeta lažna imena, fotografije prikazujejo zgolj temačne silhuete, njihovo poprejšnje udejstvovanje v glasbenih ali drugih posvetnih sferah pa je popolnoma neznano, tako da se nezavedno poraja vprašanje o njihovem dejanskem obstoju in…

Kladivo čeških mojstrov black metala je spet udarilo, kajti po treh letih so se letos vrnili z novim albumom Vracejte konve na místo. Najprej pa kratek uvod, ki bo razsvetlil neposvečene: Master's Hammer so nastali daljnega leta 1987 v Pragi in so del tako imenovanega prvega vala black metala, nastalega po zgledu Celtic Frost in Bathory. V zgodnjih devetdesetih so izdali kultna albuma Ritual in Jilemnický Okultista, sledil pa je razpad skupine in čudaška plošča priredb Šlágry. Leta 2009 se je zasedba ponovno zbrala in izdala enega najbolj nenavadnih comeback albumov z naslovom Mantras. Na njem…

Pri avstrijskem bandu Aus Der Transzendenz in njihovem prvencu Breed Of A Dying Sun so me že od vsega začetka navdajali mešani občutki in dobršna mera skepse. Prvič, ta filozofsko navdahnjena peterica naj bi igrala black metal, a namesto pentagramov, kozjeglavov, obrnjenih križev in gorečih cerkva se na naslovnici nahaja precej neobičajen motiv. Po v verige vklenjenega možiclja na sliki namreč sega ogromna roka, ki ga bo, kot izgleda, med prhutanjem angelskih kril in lesketanjem zvezdic ponesla v nebo. Precej krščanska simbolika, mar ne? Kaj naj to pomeni? Je to resnično black metal, ali pa bo…

Pakt s hudičem ni šala! To je jasno že ob prvih zvokih prvenca The Dragon Lineage Of Satan, s katerim ameriška skupina Pact namerava novačiti čimveč žrtev za oltar rogatega božanstva. Pri Pact ni nobenega olepševanja: vse od naslovnice, besedil in do glasbe je stilsko minimalistično, grobo in surovo ter prežeto s filozofijo ortodoksnega satanizma.
Glasbeno so Pact trdno zasidrani v surovem black metalu, s prezirom do vsakovrstne melodičnosti ter veliko mero hudičevske disonance. Primerjava z njihovimi sonarodnjaki Nightbringer ni povsem neupravičena, le da so nekoliko manj kompleksni, toda bol…

Azaghal je finski black metal band, ki se z invokacijo peklenskih sil in trpinčenjem inštrumentov ukvarja že vse od zlatih let black metala sredi devetdesetih. Kljub neutrudni trmi in marljivosti, s katero so uspeli v letih svojega obstoja izdati osem albumov ter na tone demov, splitov in EPjev, jim ni nikoli uspelo pridobiti večje prepoznavnosti, za razliko od njihovih sonarodnjakov Beherit, Impaled Nazarene ali Sargeist. Resda je prihajajoči Nemesis njihov prvi album, ki mi ga je uspelo slišati, vendar lahko iz njegovih značilnosti sklepam, zakaj Azaghal še ni uspel preboj iz zakotnih kleti …

Pri prvencu finskih black metalcev je že na prvi pogled in posluh jasno, da gre za smrtno resno zadevo. Že naslov albuma kaže na to, da je Saturnian Mist skupina, ki glasbo uporablja kot sredstvo za predstavitev in širjenje svojih okultnih idej – gnostičnih religioznih načel teističnega satanizma, namesto poigravanja z že do konca zlorabljenimi black metal klišeji. Že sama spremljevalna knjižica dokazuje, da je band do potankosti premislil in izpilil koncept albuma. Kvalitetna in inteligentna besedila so pospremljena z odlomki filozofskih in teoloških esejev in domiselnih citatov raznih nihili…

Satan's Host, drugi band frontmana Jag Panzer, Harryja Tyranta Conklina, niso na sceni nikakršni novinci, saj že od pradavnega leta 1977 gostijo, prenašajo in prinašajo svetu hudiča. Njihova zgodovina je kar burna. V prvotni zasedbi so 1986 posneli Metal From Hell, album, ki ga lahko štejemo kot enega od pionirskih v »satanističnem« power metalu, nato razpadli, čez nekaj let vstali od mrtvih s taktično zamenjavo pevca, ki je bil poslej L.C.F. Elixir, temu pa je sledila tudi sprememba stila glasbe, ki je bila bolj podobna black metalu z death in thrash primesmi. Pred letom se je v skupino vrnil…

Domača zasedba Condemnatio Cristi nam je letos ponudila Incests, kontroverzno poimenovani prvenec, ki se v konceptualnem smislu drži raznih tabuiziranih tematik deviantnih škandalov, konkretno predvsem obtožb cerkvene hierarhije od vaškega patra pa do samega božjega namestnika na Zemlji.
Produkcijsko je izdelek profesionalno »poštiman« in polikan, morda še celo preveč, glede na to, da zvrst simfoničnega black metala, ki ga fantje igrajo, še prehitro zveni pretirano čisto in umetno. Ob vsej uporabi klaviatur, semplov in orkestracije bi morda zadeva ob kanček bolj garažnem zvoku pridobila na org…

Da tasmanski vragi še zdaleč niso na robu izumrtja, nam dokazuje zasedba Thrall z omenjenega avstralskega otoka. Sicer ne gre za smrdljive renčeče gozdne zverine, a primerjava je vsekakor relevantna. Na njihovem drugem albumu po lanskoletnem Away From The Haunts Of Men namreč ne gre iskati lepote ali poetičnosti, še manj civiliziranosti ali sledi humanizma in človekoljubja. Črna naslovnica s stilizirano, čeravno malo klišejsko lobanjo, ki ji iz ust leze kačon, dobro nakazuje, koga band označuje z naslovom albuma »Golazen na Zemlji« in komu želi čimprejšnje izumrtje zaradi kuge, lakote in vojn.…

Bog si ga vedi, zakaj imam že od nekdaj predsodek, da Američani razen nekaj redkih izjem ne znajo igrati kvalitetnega black metala. Morda je za to kriv njihov način mišljenja, naravno okolje ali pa celo teroristi, ki jim stalno kratijo spanec z grožnjo naslednjega udara. Po poslušanju zadnje plošče teksačanov Bahimiron sem vedno bolj prepričan o slednjem. Le da ti teroristi ne nosijo turbanov in doma izdelanih bomb, temveč so oboroženi s corpse paintom in kitarami ter nedolžne civiliste mučijo s poslušanjem njihovih v domači garaži posnetih CDjev.
Po slabem desetletju demov in splitov ter dveh…

V black metalu je presenetljivo pogosta uporaba latinščine, tako za imena bandov, naslove albumov in v nekaterih primerih celo besedila. Namen tega je povsem očiten: kaj je bolšega za elitistično in mizantropično glasbo kot uporaba skoraj dve tisočletji mrtvega jezika, ki ga razume manj kot odstotek ljudi? Poleg tega latinščina doda pridih starodavnosti, mističnosti in okultnosti. To pa je tudi glavni namen italijanskih, pod »kukluksklanovskimi« kutami skrivajočih se anonimnežev Locus Mortis in njihove diabolične inkantacije Inter Uterum Et Loculum.
A glej ga, zlomka, ti faloti nam tokrat ne p…

Mlada švedska skupina In Solitude je pred tremi leti razveselila ljubitelje pravovernega heavy metala s prvencem, iz katerega je vel zakleti duh starih Mercyful Fate in poskočnost razdevičenih Iron Maiden. Glasba sama ni prinašala ničesar škandalozno novega, je pa postregla s čorbo pikantnih riffov ter zažigajočih melodičnih solaž. Okus je bil gnijoče morbiden in v primerni meri začinjen z okultnimi besedili. Vsekakor je bil prvenec zelo prijetno poslušanje, vendar se je kazala nevarnost, da bandu nekoliko manjka avtentičnih idej, s katerimi bi obogatili svoj zvok in si zagotovili prepoznavnos…