Po fenomenalnem albumu Nightmares Made Flesh se je za Bloodbath mislilo, da bodo odšli v pozabo. Najprej je skupino zapustil vokalist Peter Tägtgren (Hypocrisy, Pain), vendar so Bloodbath za tem igrali na Wacknu 2005 z Mikaelom Åkerfeldtom (Opeth) na vokalu. Za tem je sledil še drugi udarec; skupino je zapustil Dan Swäno (Edge Of Sanity), ki je mnogim predstavljal gonilno silo skupine. Hja, upanja za Bloodbath ni bilo, vendar so le nadaljevali. Swäna je nadomestil Per Eriksson, za vokale skrbi nihče drug kot Åkerfeldt.
Po EP-ju Unblessing The Purity, ki nam je dal vedeti, da so Bloodbath v odlični formi, je prišel čas za nov album. Fathomless Mastery udari že s prvim komadom At the Behest of Their Death brezkompromisno in zelo pristno. Album vsebuje vse, kar si lahko želimo od dobrega death metal albuma. Jonas Renkse in Anders Nystrom proizvajata pravi masaker s prijemi v stilu zgodnjih švedskih death metal skupin in floridske scene. Solaže niso pretirane in predolge, temveč ravno ustrezne. Bobnanje Martina Axenrota (Opeth) ostaja podobno prejšnjemu albumu; blasti so pogosti, uporaba pedal je ustrezna, ker ni pretiravanja v stilu današnjih brutal death skupin. Vokal Mikaela je globok, izrazit in predvsem razumljiv. Velika večina death metal vokalistov verjetno ni zmožna proizvesti takega vokala. In to je človek, ki nežno prepeva v Opeth! Resda na Fathomless Mastery prevladujejo nizkotonske kitare, a se zato vsaj bas kitara ponekod jasno sliši. Kljub vsej brutalnosti se pojavi kje kakšen melodičen vložek, kot je npr. na koncu Hades Rising.
Definitivno je Bloodbath spet uspelo narediti album, kjer se kombinirajo elementi starega in modernega death metala. Pred skupino je še en pomemben korak, in sicer obilo koncertiranja. Ob današnji tekmi s hitrostjo in tehničnostjo postanejo takšni albumi pogrešljivi. Za Fathomless Mastery se lahko oprimem le izraza "Death fuckin' Metal".

Primož