V primerjavi s predhodnikom Salvation By Fire drugi album Feeding The Flames za Fince Burning Point pomeni velik korak naprej. Sicer v smeri melodičnega power metala ne delajo revolucije, vendar si že oblikujejo neko svojo prepoznavno podobo.
Gledano v celoti ni področja, na katerem ne bi naredili opazen napredek. Že sam zvok in produkcija sta veliko bolj polna, čistejša in se držita smernic, ki jih narekujejo uveljavljeni producenti. Vokal je močnejši, izrazitejši, melodičen, v stilu same glasbe. Ta ni več “Stratosteenfall – klon”, čeprav kitarist Ahonen (ne Jane) v solažah še zaide v Malmsteenovo bližino – v instrumentalu Malmikivi (ime že veliko pove) je to še najbolj očitno. Tudi kompozicije so veliko bolj dodelane, izpiljene in na tem področju so še najbolj napredovali. Na albumu je vse, kar si poslušalec melodičnega power metala lahko želi: hitre, udarne, double-bass skladbe, kot sta Into The Fire in Blackened The Sun, nekičasti polbaladi z mogočnim refrenom Veil Of Secrecy in I Am The Silent One, pompozna himna Quicker Than The Eye ter ep Feeding The Flames. Kakšna šibka točka se še najde, recimo prevelika predvidljivost v nekaterih skladbah, vendar melodične power metalce to ne sme preveč motiti.

Matjaž

Album je prispevala Panika Records.