Prišli, videli, zmagali. To so bili Candlemass leta 2002 in to so Candlemass leta 2005, leto dni po »dokončnem« slovesu. Na srečo ta ni trajal dolgo in švedski doom bogovi se niso vrnili samo na odre, ampak tudi v studio in posneli še eno... klasiko!
Jasno je bilo, da če bodo Candlemass še kdaj posneli album, bo to v postavi legendarnih Nightfall, Ancient Dreams in Tales Of Creation albumov z Messiah Marcolinom v kuti in za mikrofonom. Najmanjši kanček dvoma, da mogoče comeback album ne bi bil na nivoju, takoj prežene majhen palček, Black Dwarf. Kakšen power, kakšen riffovski zvočni zid, kakšna hitrost, bang your fucking head! Potem pa se začne; počasnejši ritem, temačni kitarski riffi, impresiven refren, mogočni Messiahovi vokali, človek ni v vseh teh letih izgubil prav ničesar, Seven Silver Keys je prava epska doom poezija. A ta ni edina na albumu, naslednja sta dramatični Copernicus in The Day And The Night s prisotnim nepogrešljivim Black Sabbath duhom. Neverjetno, kako lahko tovrstna glasba oddaja takšno energijo in pozitiven naboj. Na tem albumu Candlemass demonstrirajo prav vse svoje kvalitete, odlično komponiranje Leifa Edlinga, dramatično in strastno izvedbo, izvrstno melodiko in temačno atmosfero. Candlemass so svoje tradicionalne elemente odlično prenesli v današnje obdobje tudi z nekoliko modernejšim zvokom.
Candlemass s Candlemass nadaljujejo prav tam, kjer so bili pred petnajstimi leti, Nightfall niso prekosili, nivo ostalih klasik pa album dosega. In to ne more pomeniti drugega, kot da so Candlemass spet na (doom) metal prestolu! Open up your dreams, you need... this album!

Matjaž