Konzervativen kot sem, nisem bil nikoli ljubitelj žensk v glasbi. Trši zvoki so se mi vedno zdeli bolj domena moških. Bilo se seveda izjeme, vendar bi lahko na prste ene roke preštel tiste, ki so mi bile všeč: Lita Ford, Doro, Vixen, Lee Aaron. V zadnjih letih se je število bandov z ženskimi vokali močno povečalo, vendar predvsem v drugih zvrsteh metala, medtem ko jih v klasičnem hard rocku praktično ni. Ko sem v neki reviji prebral zelo spodbudno recenzijo novega albuma britancev Dante Fox, me je zadeva začela zanimati.
Gonilni sili Dante Fox sta odlična pevka Sue Willetts in še boljši kitarist Tim Manford. Suin vokal je nekje med Vixen in Cher. Vsekakor zelo primeren za hard rock. Glasba Dante Fox je precej zahteven hard rock, tako, da na Vixen spominja samo zaradi vokala. Zelo dober vtis naredi Timovo igranje kitare, ki je precej nekonvencionalno in zelo raznoliko. Struktura pesmi se na trenutke zelo približa AOR, vendar je zvok zelo heavy. Produkcija je odlična in čista. Komadi so razgibani in med njimi ni nobenega mašila. Vsi so dodelani do najmanjše podrobnosti. Kljub visoki kakovosti vseh komadov močno izstopa naslovni Under The Seven Skies, devetminutna himna z enim najboljših riffov, kar sem jih slišal v zadnjih letih. Zelo priporočljivo.

Matija G.