Že vsaj dve leti mora biti, odkar so se na včasih priljubljeni strani za “downloadanje” pojavili posnetki skupine z Otoka, ki je hitro postala “internetni hit”. Govorice o novem britanskem odkritju niso pojenjale, zato jih ni bilo malo, ki so z nestrpnostjo čakali na izid prvenca. Nanj je bilo potrebno kar dolgo čakati in sedaj je Valley Of The Damned končno zunaj.
Govorice deloma držijo, a Dragonforce le niso tako veliko odkritje, kot so nekateri napovedovali. Za debi je Valley Of The Damned brez dvoma zelo dober izdelek, a vseeno mislim, da ni nič boljši od lanskih prvencev, za katere so poskrbeli Dream Evil, Stormwarrior... prej obratno. Britanci se držijo v melodičnih power metal vodah, po katerih “glisirajo” z neverjetno hitrostjo. Med power in heavy metal bandi je skoraj nemogoče najti kakšnega, ki jim v tem konkurira. Če vzamete skupaj najhitrejše od Helloween, Rhapsody in Stratovarius, dobite približno sliko Valley Of The Damned albuma. Praktično edina izjema je balada Starfire, ki ima v sebi nekaj glamerskega priokusa iz osemdesetih. Seveda balada zaradi tega ne more biti slaba, enako pa velja tudi za ostalih osem skladb. Vendar bi bilo lahko pri njih nekaj več raznovrstnosti in še kaj drugega, kar so do sedaj pokazali že prej omenjeni bandi. Tako kot pri izbiri imena tudi glasbeno zaenkrat sicer še niso pokazali ne vem kakšne domišljije in inovativnosti. A ker imamo tu opravka z glasbeniki, ki odlično obvladajo instrumente, bomo z zanimanjem sledili njihovemu razvoju, začenši z Valley Of The Damned.

Matjaž