Galloglass so še zelo daleč od prve »Bundes power metal lige«, po prvencu Legends From Now And Nevermore pa tudi ni bilo za pričakovati, da bi se z drugim albumom že uvrstili tja; konkurenca je še vedno zelo močna.
Sodijo pa Galloglass med zasedbe, pri katerih se čutijo vplivi marsikaterih dolgoletnih »Bundes ligašev« kot Blind Guardian, Gamma Ray itd. Njihov melodični power metal je torej spet nekaj že velikokrat slišanega in ne ravno originalnega. Če se sicer postaviš v kožo power metal freaka, potem bi se s Heavenseeker lahko hitro spoprijateljil; album je hitro obvladljiv, pesmi lepo tekoče z epskim pridihom, ogromno količino double-bassa, nekoliko ostrejšimi kitarami, melodičnimi »hansenovskimi« solažami, vlogo klaviatur v podobnih bandih pa tu pogosto nadomešča violina. A pomanjkljivost je spet ta, da ni niti ene skladbe, ki bi malo izstopala iz povprečja in kazala kak večji potencial tega banda. Vmes se najde kakšna mirnejša pasaža, violine včasih ustvarijo pravo folk atmosfero, katera pesem ima v sebi več moči in zanimivejšo solažo (»krivca« za to sta tudi gosta, Annihilatorjeva Jeff Waters in Curran Murphy), drugače pa vse poteka preveč enodimenzionalno. Tempo je dokaj enakomeren, daljše pasaže z double-bassom med seboj bolj malo variirajo, poleg tega pa vokalist tudi poje preveč enolično, nima karizme, v višjih tonih pa sploh ni doma. Da bi lahko začeli razmišljati o prvi »Bundes ligi«, bi morali začeti iskati okrepitve.

Matjaž