Pravi šok so letos poleti doživeli Iced Earth fani, ko je pevec Matthew Barlow naznanil odhod iz banda. Nadomestiti enega najboljših in najbolj karakternih heavy metal vokalov nasploh je vse prej kot lahka zadeva. Ko je z vrnitvijo Halforda k Judas Priest Tim Owens ostal »na cesti«, so se začele pojavljati govorice o Ripperjevem prihodu k Iced Earth. S potrditvijo Jona Schafferja so govorice postale realnost in tako je Ripper sedaj novi Iced Earth vokalist.
Ripperjeve vokalne sposobnosti seveda nikoli niso bile vprašljive, a vseeno so se mnogi spraševali, kako bo zvenel v kombinaciji s »poskočnimi« Schafferjevimi riffi, v kateri je kraljeval Matthew, in ali lahko dostojno zamenja slednjega. 100% odgovor na ta in podobna vprašanja bo dokončno dal seveda album The Glorious Burden, ki izide januarja, a vseeno štiri pesmi na singlu The Reckoning že marsikaj povedo. Recimo to, da bo Schaffer zagotovo neprimerljivo bolje izrabil Ripperjev vokal, kot sta to naredila Tipton in Downing. Ripperjeva predstava je že tu izredna, poje zelo raznovrstno, njegove kvalitete pridejo do izraza tako v zelo visokih, »kričečih« tonih pri naslovni pesmi, kot pri nizkih, čutnih pri akustični The Eagle Cries, kjer pokaže izreden občutek za melodijo. Sam material in dejstvo, da bo naslovna skladba daljša od 30 minut nakazujeta, da bo prihajajoča plošča ponovno epsko obarvana. Na singlu pa v prvi vrsti prepriča daleč najtrša od štirih, The Reckoning (Don't Tread On Me) z mogočnim, zborovskim refrenom. Ti so močna stran ostalih treh, bolj umirjenih pesmi, kjer pomembno vlogo igrajo tudi akustične kitare.
Kar se tiče Ripperja, se torej za The Glorious Burden prav ničesar ni bati (pozitivna nestrpnost obstaja še glede petja starejšega materiala), Iced Earth so dobili pravega moža. Če bo material na albumu v stilu singla, s to razliko, da bo razmerje med tršimi in mirnejšemi deli bolj na strani prvih (kot recimo pri naslovni skladbi), potem zna biti album prava bomba.

Matjaž