Jon Oliva’s Pain – Maniacal Renderrings
Jon Oliva’s Pain
Maniacal Renderrings
AFM Records, 2006
13. 9. 2006
Od Savatage lahko pričakujemo le še kak poslovilni koncert, studijska zgodba enega najboljših in najbolj vplivnih power metal bandov pa je zaključena. A Savatage živi še naprej v različnih zasedbah, Circle II Circle, Chris Caffery, najbolj pa seveda v Jon Oliva’s Pain. In to kar je Jon naredil na Maniacal Renderrings ni nič drugega kot 100% čisti Savatage.
Maniacal Renderrings ne dosega genialnosti albumov Gutter Ballet, Streets, The Hall Of The Mountain King, ima pa vse tipične značilnosti Savatage in kopico skladb, ki bi lahko bile tudi na teh klasikah. Album se začne z udarno, heavy Through The Eyes Of The King, ki je v bistvu drugi del The Hall Of The Mountain King. Solaže so odlične, s pravim Criss Oliva feelingom, Jon kriči kot »madman«, skladba ima v sebi tisto pravo temačnost in dramatiko. In ta značilna Savatage dramatika je tisto, kar jim ni čisto uspelo doseči na prvencu Tage Mahal. Poleg tega je album bolj tekoč in lažje osvojljiv. Jon je še vedno maestro neklišejskih balad; pri The Answer ter End Times mu je uspelo podoživeti nepozabne trenutke z Gutter Ballet/Streets in odpeti čustveno nabito kot že dolgo ne. Pozitivna stran albuma je tudi njegova izredna raznolikost. Pri Push It To The Limit sta moč in hitrost res potisnjeni do zgornje meje, pompozni naslovni ep živi od atmosfere, močnih zborovskih back vokalov, Timeless Flight je polna odličnih melodij in solaž, Time To Die in Hides sta temačni, z zelo heavy, trdimi riffi.
Sava fani navalite, madness reigns again!
Matjaž
Maniacal Renderrings ne dosega genialnosti albumov Gutter Ballet, Streets, The Hall Of The Mountain King, ima pa vse tipične značilnosti Savatage in kopico skladb, ki bi lahko bile tudi na teh klasikah. Album se začne z udarno, heavy Through The Eyes Of The King, ki je v bistvu drugi del The Hall Of The Mountain King. Solaže so odlične, s pravim Criss Oliva feelingom, Jon kriči kot »madman«, skladba ima v sebi tisto pravo temačnost in dramatiko. In ta značilna Savatage dramatika je tisto, kar jim ni čisto uspelo doseči na prvencu Tage Mahal. Poleg tega je album bolj tekoč in lažje osvojljiv. Jon je še vedno maestro neklišejskih balad; pri The Answer ter End Times mu je uspelo podoživeti nepozabne trenutke z Gutter Ballet/Streets in odpeti čustveno nabito kot že dolgo ne. Pozitivna stran albuma je tudi njegova izredna raznolikost. Pri Push It To The Limit sta moč in hitrost res potisnjeni do zgornje meje, pompozni naslovni ep živi od atmosfere, močnih zborovskih back vokalov, Timeless Flight je polna odličnih melodij in solaž, Time To Die in Hides sta temačni, z zelo heavy, trdimi riffi.
Sava fani navalite, madness reigns again!
Matjaž
Avtor:Matjaž Prešeren
Vse recenzije
