Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

12. 2. 2014
Kuolemanlaakso - Tulijoutsen
Svart Records, 2014

Zavozlan jezik, polomljeni prsti in izpadle tipke na tipkovnici so prva posledica opravka s skupino, ki prihaja s Finske in se patriotsko odloči uporabljati materni jezik za ime in naslove. Tokrat imamo opravka z bandom Kuolemanlaakso, ki za razliko od sonarodnjakov ne preigravajo pretirano melodičnega power metala, opernega Nightwish-plagiatorstva, folk metal fruljenja ali surovega črnega ruženja, pač pa se specializirajo za death/doom koračnice in marše, v katere vklapljajo še nekaj primesi iz ostalih žanrov. Kar me nehote spomni na dobre stare Amorphis, dokler so bili še dobri: torej na prvih dveh platah, kjer so še igrali omenjeni stil. A vrnimo se nazaj k Kuolemanlaaksu in njihovemu drugemu albumu Tulijoutsen.
Prva lastnost, ki jo zaznam pri tem izdelku, je pomanjkanje izvirnih idej in originalnosti. Že v uvodni Aarnivalkea je očitno močno zgledovanje pri My Dying Bride (era The Dreadful Hours) tako v riffih in ritmu kot melanholičnem valovanju vokalov. Pridružujejo se klaviature, ki poudarjajo atmosfero z enostavnimi in poznanimi gotičnimi melodijami, ki lahko vzbujajo nostalgično simpatijo ali pa zmrdovanje zaradi njihove rahle klišejskosti. Ti My Dying Bride deja-vuji se tekom sledečih skladb še kar nekajkrat ponovijo. Za death metal dele je značilna visoka stopnja melodičnosti, pri kateri lahko spet vlečemo vzporednice z Amorphis, tokrat z novejšim stilom. Malce bolj presenetljive so skladbe, kjer se tempo izredno upočasni, razvlečeno natezanje strun vzbudi pristno vzdušje osamljenosti in brezupa. Skupaj z dementno narativnimi vokali ti deli že skoraj prehajajo v bolj samodestruktivne vode depresivnega black metala. Kuolemanlaakso poskusijo celo s popolnoma akustičnim Glastonburyn Lehto s čistimi vokali, kar bi bila prijetna začimba, če se ne bi popolnoma enaki verzi v omenjeni skladbi ponavljali v nedogled.
Pravzaprav je na albumu kar presenetljiva mešanica različnih stilov, ki se še celo kar solidno povezujejo med seboj. Glede na to bi pričakovali, da bo Tulijoutsen zelo razgibana in zanimiva plošča za poslušanje. To do neke mere tudi je. Če seveda odmisliš precej derivativne in generične riffe ter že naravnost nesramno kopiranje glasbenih elementov raznih že omenjenih vzornikov.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija