Ko sem prvič, bolj z levim očesom, videl videospot za komad V.H.S., sem pomislil, da Leatherhead častijo danes že arhaični nosilec slike in zvoka, kaseto VHS, ki je tako lepo »šklocnila«, ko si jo potisnil v režo videorekorderja. Grški metal manijaki so se v spotu na domiseln način poklonili v naši mladosti nepogrešljivemu nosilcu medija in jo združili s primarnim pomenom kratice v tem primeru, z nasilnimi grozljivimi zgodbami oziroma Violent Horror Stories.

Leatherhead pa nas glasbeno s tem albumom vseeno vračajo v zlate čase videokaset, nekje v drugo polovico 80-ih, ter vzpona ameriškega power in speed metala. Brez kakršnih koli informacij bi ob poslušanju albuma dobil občutek, da gre v tem primeru za band, ki je nastal in rasel skupaj z imeni, kot so Flotsam And Jetsam, Helstar, Agent Steel, Metal Church in podobni. No, Leatherhead so z delovanjem pričeli tam nekje štiri dekade po navedenih skupinah, je pa več kot očitno, da jim ti pri ustvarjanju predstavljajo glavni vir inspiracij. Grki obvladajo vse zakonitosti in so v svojo podobo vkomponirali karakterne značilnosti ameriške power/speed šole. S tem mislim tudi vokalno. Tolis Mekras zveni kot nekakšen derivat Jamesa Rivere, Johna Cyriisa, Erica A.K.-ja in še koga od ameriških kričačev bi se lahko dodalo zraven.

V slabih 40 minutah se zvrsti osem komadov, ki variirajo med (izredno) hitrimi, energičnimi, dinamičnimi in tudi nekoliko bolj umirjenimi, podkrepljenimi s temačnim vzdušjem. Sem sodi prepričljivi ep Children of the Beast v slogu »Crimson Glory meets Metal Church« z zelo razgibano strukturo od mirnega atmosferičnega začetka in stopnjevanjem do zaključne furiozne eskapade. Tudi Crimson Eyes, kjer pomembnejšo vlogo igrajo močne melodije, ima v sebi nekaj feelinga »škrlatne slave«, jedro pa vseeno predstavljajo naspidirani komadi z riffovsko kanonado, eksplozivnimi solažami, tudi izredno hitrimi kitarskimi dueli in harmonijami, »cupa cupa« bobni in poudarjenim, močnim basom. Sem sodijo V.H.S., Summoning the Dead, Incubus, Something Evil (This Way Comes). Ob zelo prepričljivem naslovnem komadu bi veljalo izpostaviti Incubus. Tu se lahko najde nekaj odličnih stopnjevanj tempa, veliko pa bodo imeli slišati ljubitelji kitaristov tipa Jeff Waters.

Leatherhead z Violent Horror Stories zelo prepričljivo obujajo duh klasičnega ameriškega power/speed metala. Kdor išče kaj novega v tej smeri, tu ne more zgrešiti. Bravo.