Ali je mogoče, da Rhapsody že dve leti niso izdali albuma? Razen »best of-a« ga res niso, no po končani sagi pa je bilo potrebno malo ohladiti konje, pardon zmaje. V tem času so tudi zamenjali založbo in pod svoje okrilje jih je vzel Joey De Maio (Manowar), ki je pri snemanju sodeloval tudi kot producent.
Na prvi pogled to mogoče ni očitno, a The Dark Secret prinaša polno novih stvari in vrača stare. Za nagovore jim je uspelo pridobiti samega Christopherja Leeja (Sauron iz filma Lord Of The Rings), končno pa jim je uspelo pri snemanju sodelovati s pravim orkestrom (Bohuslav Martinu Philharmonic Orchestra) in zborom. S tem je njihov simfonični epski metal dobil veliko bolj naravno podobo. Poleg tega (vsaj na tem EP-ju) ne nadaljujejo v slogu zadnjih izdelkov, ko je šlo samo še hitreje in hitreje, bolj bombastično, ampak so se nekoliko umirili. Unholy Warcry in Thunder's Mighty Roar sta še vedno njihovi tipični hitri, agresivni skladbi, a brez pretiravanja do onemoglosti. Refrena pri drugi in pa desetminutni Sacred Power Of Raging Winds kažeta, da se Rhapsody obračajo k svojim začetkom oziroma albumu Symphony Of Enchanted Lands. To nakazuje ponovno večja prisotnost baročnih elementov, ki do izraza pride tudi pri baladno-orkestralnem epu Guardians Of Destiny. EP zaključijo z remiksom skladbe Non Ho Sonno, ki jo v originalu izvaja zasedba Goblin.
Za fane bo tale EP zanimiv, kajti le Sacred Power Of Raging Winds je tu v isti verziji, kot bo na albumu. Unholy Warcry je tu skrajšana, ostalih treh pa na albumu ne bo.

Matjaž