Španski jezik v metalu vsekakor izpade bolje kot italijanski ali francoski, je zelo speven, glasbi daje neko eksotično noto. A španski heavy/power metal bandi se za petje v domačem jeziku namesto v angleškem verjetno odločajo zaradi neznanja tujega jezika, ne zaradi »kvalitet« domačega. Pri preboju v tujino je to vseeno prej slabost kot prednost, a nekateri bandi so si le ustvarili ime tudi onstran svojih meja, med njimi tudi njihova vodilna heavy zasedba Tierra Santa.
»Sveta zemlja« so bili poznani tudi kot španski Iron Maiden, a tega pri poslušanju novega albuma ne bi mogli več trditi. Razen mogoče še pri kakšni kitarski melodiji Tierra Santa spominjajo na »železne device«, drugače pa nimajo z njimi nič več skupnega. Na Mejor Morir En Pie so Španci zapluli v melodične hard rock vode, tempo so upočasnili, kitarski riffi so sedaj bolj bazično rockerski, »twin« melodije so skoraj v celoti izginile, solaže so preprostejše in ritem bolj enakomeren. Kitare so del svoje vloge odstopile 70's AOR, hard rockerskim klaviaturam. Zadeva je kar poslušljiva, daje nek občutek »prijaznosti«, a sčasoma postane preveč zdolgočasena. Nemalo pesmi se izgubi v povprečnosti, podobnosti, pomanjkanju energije, naboja in pravih idej. Preigravanje Beethovnove Ode radosti v instrumentalu Kimno a la alegria prav nič ne izboljša celotne slike. Škoda, ta band je bil včasih dosti boljši.

Matjaž