Malo manj kot štiri leta po prvencu je na svet privekal The Ritual, drugi album melodičnega black metal solo projekta Tryglav. Za tem stoji Boris Behara, katerega domovina ni več Hrvaška, temveč je to pred časom postala Norveška. Navedeno sicer nima nobene zveze z glasbo, če je zdaj morda kdo pomislil, da se Tryglav po novem glasbeno ozira po norveških kolegih.

Če smem, naj že kar na začetku povem, da me njegov drugi plošček spominja na mešanico med Nargaroth in Watain. Na prvo zasedbo me spominja recenzirani plošček zaradi uporabljenega vokala in še kakšnega riffa tu ter kakšnega riffa tam, medtem ko mi velikani Watain skačejo po ušesu, ko poslušam Ritual, zaradi melodičnosti proizvedenega mid tempo black metala. Z obema referencama želim potencialnega poslušalca le ustrezno usmeriti, nikakor pa ne položiti tirnic, ki ne dopuščajo nobenih drugih smeri.

Največje presenečenje zame je tokrat enormna količina proizvedene melodike, ki jo ponuja The Ritual. Dejansko ga ni komada, kjer lead kitara ne bi tako ali drugače ponujala melodije, ki vlada celotnemu komadu. Določene od teh melodij se pri tem že konkretno oddaljujejo od black metala oziroma že plujejo v heavy metal vodah, tako da je žanrski razpon albuma tokrat še nekoliko širši, kot je bil na prvencu Night of Whispering Souls.

Zaradi visoke stopnje melodičnosti je nekako samoumevno, da gredo komadi hitro v uho. Po drugi strani pa je zaradi te neposrednosti vprašljiva njihova dolgoživost. Tako kot me deloma moti izredno spoliran zvok ploščka, kar sem kritično opazil tudi na prvencu, pa lahkotnost komadov morebiti ne bo preživela zoba časa. Kakor bi lahko bil zvok nekoliko bolj umazan, bi lahko bil kakšen komad malo kompleksnejši, s čimer bi sicer molel zunaj cone udobja, vendar bi po drugi strani ponujal malo več svojega.

The Ritual od Tryglav je torej zagotovo dober album, ki bo nagovoril številne ljubitelje melodičnega black metala. Plošček vedno znova hitro pritegne mojo pozornost, me zabava od začetka do konca, med drugim tudi zaradi kračine hitro mine. Da bi me pa povsem navdušil, bi pa moral dosegati večje globine in me požgečkati na ustreznem mestu v drobovju.