Po odhodu Slasha, Duffa McKagana in Matta Soruma iz ene najbolj kontroverznih hard rock skupin Guns N' Roses, smo fani skoraj deset let ugibali, kaj se bo s skupino zgodilo, se bosta Axl in Slash pobotala itd. Nato pa je zgoraj omenjena trojica pred skoraj dvema letoma objavila, da pripravlja nov projekt (takrat je z njimi sodeloval še Izzy Stradlin) in da iščejo pevca. Potem, ko se je najprej šušljalo, da bo vlogo prevzel Sebastian Bach (Skid Row), so končno objavili, da so vlogo zaupali bivšemu Stone Temple Pilots frontmanu Scottu Weilandu in da delajo na novem albumu. Contraband je sedaj pred nami.
Kljub odličnemu napovedniku (za film Hulk posneta pesem Set Me Free) albumu vendarle ne moremo dati oznake fantastično, saj ga tarejo iste težave kot vse novejše albume skupin/glasbenikov iz osemdesetih let: pretirana počasna distorzija in nekakšna razvlečenost komadov. No ja, povsem takšen tale album vseeno ni, saj ga Slash s svojimi, sicer (pre)redkimi vložki še vedno drži nad povprečjem. Presenetil me je predvsem Scottov vokal, saj se tip ponekod izkaže kot zelo emocionalen vokalist (predvsem v odlični baladi Falling To Pieces in Loving The Alien), ponekod pa poskuša celo oponašati Axlove poteze (opazno pri Set Me Free). Matt Sorum in Duff McKagan sta svoje dele odigrala več kot korektno, predvsem Duffu se pozna, da v vseh teh letih ni počival, saj je njegovo igranje boljše kot kdajkoli.
Album Contraband ima oznako »moderni rock«, kar pa naj vas ne prestraši, saj je v njem precej več GN'R kot Stone Temple Pilots feelinga, zato vsi, ki tega še niste storili, brž v trgovino in kupite tale CD.

Grega