Sodeč po internetu imajo The Sword med samoopredeljenimi »čistokrvnimi« metalci kar nekaj gorečih nasprotnikov, ki bandu večinoma očitajo, da so »trendovski pozerji« brez pravega talenta. Oziroma so jih imeli, saj band na sceni z bolj ali manj istim stilom vztraja že dvanajst let, tako da o sledenju trendom težko govorimo. Sam sicer nisem bil nikoli med omenjenimi nasprotniki in menim, da je band v svoji karieri izdal kar nekaj zelo solidnih izdelkov. Še najbolj ravnodušnega me je pustil zadnji studijski album Apocryphon, ki mi preprosto ni »kliknil«, in sem tako na nov plošček čakal z upanjem…

Ponovno sta minili dve leti in nemški dark metalci Eisregen so spet izdali album, svoj enajsti po vrsti. Glasbeno so ponovno bolj osredotočeni na svoje delovanje na začetku tisočletja, medtem ko se lirično ukvarjajo z vojno tematiko. Toda slednja navedba le ni čisto natančna, saj ne gre za tipično obdelovanje tem prve in druge svetovne vojne, kakršne poznamo recimo iz hiše Marduk ali Endstille, temveč gre nemalokrat za zelo komično ubeseditev sicer resne teme. Tako imamo na eni strani Gott der Panzer, ki tako glasbeno in lirično misli resno, na drugi strani pa Panzerschokolade, ki ga po mojem …

Ygg Huur je že peti dolgometražni izdelek ameriških eksperimentalnih black metalcev Krallice, kljub temu da je band svoj prvenec izdal šele pred sedmimi leti. Na slednjem in treh studijskih ploščkih, ki so sledili, so Krallice prikazali zanimiv in razmeroma svež pristop k black metalu, ki je kljub eklektičnemu eksperimentiranju z zvokom glasbo banda ohranjal na še vedno zelo poslušljivi ravni tudi za tiste, ki jim pretirane inovacije niso najbolj pri srcu. Kljub nesporni kakovosti, ki so jo Krallice prikazali tako kot instrumentalisti kot tudi skladatelji, menim, da na nobenem od ploščkov niso…

Še šteje kdo od vas? Za tiste, ki ne: točno 40 let obstoja in 23 studijskih albumov. In še en statistični podatek: album se je v Avstriji, na Finskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji povzpel na prvo mesto tamkajšnjih lestvic najbolje prodajanih albumov, medtem ko se je recimo v ZDA uvrstil na 35. mesto Billboardove lestvice. V tem slogu bi lahko nadaljeval še nekaj časa, a že na tem mestu je jasno, da je bil album pri ljubiteljih banda pozitivno sprejet.

Iz tega razloga se raje posvetimo glasbi. Zanjo bi rekel, da je Bad Magic dosti bolj direkten kot predhodnik Aftershock, dosti bolj klasično mo…

Kylesa so ena izmed mojih ljubših sludgerskih zasedb, ki jim vedno znova z veseljem prisluhnem, kljub temu da menim, da so svoj ustvarjalni vrhunec že doživeli, in sicer z leta 2009 izdanim albumom Static Tensions. Na zadnjih dveh dolgometražcih, ki sta sledila omenjenemu ploščku, so se tako usmerili predvsem v raziskovanje lastnega zvoka in preizkušanje nekaterih idej, ki so žanrsko bolj mejne. Exhausting Fire se zdi logično nadaljevanje slednjega, saj predstavlja pravi talilni lonec različnih podžanrov, sludge metala, psihadelije in stonerskega rocka ter celo raznoraznih izpeljank punka. Kom…

Dvanajsti album v 34 letih. Nov album po šestih letih premora studijskih izdaj. Pričakovanja visoka in v glavnem tudi izpolnjena. Vsaj v primeru, ko so bila pričakovanja realna. Realno pri Slayer pomeni pač tisto tipično Slayer: brez odvečnega eksperimentiranja, brez šminke, direktno na nos.
No, skorajda direktno na nos, saj si je band tokrat kot uvod v svoj thrash metal privoščil meni zelo všečen »cowboy-style« intro. Delusions of Saviour je ravno pravšnji, skoraj dve minuti dolg teaser za kasnejšo skorajda 40 minut oziroma 11 komadov dolgo zabavo v tipičnem slogu in zvoku, ki že številna leta…

Švedsko black metal zasedbo, ki se lirično ukvarja s temeljnimi eksistencialnimi vprašanji, smo vam na našem portalu že predstavili. Leta 2013 izdan EP z naslovom Fyra Elegier me je takrat sezul s svojo unikatno atmosfero in tematiko. Sledil je split s Saiva na vinilki, ki je povsem šel mimo mene, saj sem band za kratek čas zaradi fokusa na drugih izdajah in žanrih izgubil s svojega radarja, na katerem se je ponovno pojavil s prvencem Syner, katerega datum izida je še povsem svež.
Sicer pa je Syner z glasbenega vidika ponovno povsem enostavna zgodba, kajti glasba je enostavno dobra. Grift ponu…

Ko pomislim na štajersko moderno metalsko zasedbo Inmate, imam v glavi takoj njihove energične koncerte in pa tudi dokaj specifično glasbo oz. sestavo komadov, pri katerih takoj veš: »Aha, tole pa so Inmate!« Fantje so se v nebo prvič pognali leta 2012 z izidom albuma Free At Last, ki ga je takrat pod drobnogled vzel Dejan. Sicer pa sem tudi sama ravno nekje tistega leta zasedbo prvič videla na odru in z veseljem pokupila velik delež njihovega mercha, vključno s prvencem. Po takratni kar dolgi turneji je sledilo ravno tako dolgo zatišje. Fantje so občasno objavili kakšen teaser na socialnih om…

Tokrat naj namesto besede govori slika, mnenje o albumu pa si ustvarite sami.

Ob letošnjem pomladnem enakonočju je izšel album Umbras de Barbagia, prvenec enočlanskega black metal banda Downfall of Nur. Za imenom stoji mlad Antonio Sanna, ki se je glasbenega projekta lotil po selitvi v Argentino, a že ime banda in naslovnica razkrivata njegove sardinske korenine, saj še na fotografiji nosi tradicionalno sardinsko pustno masko. Pred tem je samostojno ustvarjal glasbo pod različnimi imeni, a se trenutno posveča Downfall of Nur.
Pred dvema letoma je Antonio najprej izdal demo Jhanas-Nur, na katerem je pri aranžmajih čutiti več tujih vplivov, predvsem norveškega black metal…