Po zelo dobro sprejetem demo posnetku z nič kaj prida zgovornim naslovom Demo v letu 2013 in po številnih uspešnih nastopih na domačih in še bolj uspešnih nastopih na tujih tleh se domača doom metal zasedba Mist vrača z drugim posnetkom iz studia. V teh dveh letih se je sestava zasedbe spremenila, dobila je »jajca«, kar je tudi deloma vplivalo na aktualno izdajo. Toda gremo lepo po vrsti.

V času mojega intervjuja z bandom je bila kitaristka Nina že »osredotočena na svojo družino«, zato je band zanjo (začasno?) poiskal nadomestilo. Njeno mesto je zavzel Blaž Tanšek, bivši kitarist pri Teleport,…

Z velikim zanimanjem sem kot zunanji – a nikakor objektivni – opazovalec spremljal dogajanje okoli ponovno združenih death metal legend Morgoth iz Nemčije. Kot nepoznavalcu banda mi je bilo povsem nerazumljivo evforično navdušenje nad ponovno združitvijo banda v namen obeleženja dvajsete obletnice njegovega prvenca Cursed. Ker bandu nisem sledil v devetdesetih, ko se je poleg ostalih velikih imen death metal scene postavljal na noge, mi tudi ni jasno, kako mu je sploh uspelo doseči današnji sloves. Samo zato, ker je bil eden izmed redkih v takrat še pregledni sceni? Ne glede na podobnost s sta…

Leta 2013 izdani album The Formulas Of Death je bil za Švede Tribulation gotovo prelomnica v njihovi karieri. Album je prejel pretežno zelo pozitivne odzive tako s strani poslušalcev kot recenzentov in Tribulation zavihtel še precejšen korak dlje, kar se tiče prepoznavnosti znotraj scene, kot (sicer tudi dobro sprejeti) prvenec The Horror. Žal mi osebno nobena od omenjenih izdaj ni pustila močnejšega vtisa. Kar se tiče same izvedbe sta sicer nedvomno kakovostni, vendar vse preveč konfuzni in nekonsistentni tako na konceptualni ravni (že pri sami uporabi izrazito generičnih poimenovanj in temat…

Ensiferum so v začetku leta pri založbi Metal Blade Records izdali že šesti studijski album. One Man Army je pri kar nekaj tujih recenzentih dobil precej negativne odzive in pa tudi novo ime: Old Man Army. Zakaj? Album naj bi bil le »nadaljevanje« predhodnika Unsung Heroes oz. naj bi se držal stalnih vzorcev zasedbe. Pa vendar sem se zaradi spremljanja banda še iz časov Jarija odločila, da tej vojski namenim nekaj besed. In naj že takoj na začetku povem, da album ne razočara in je perfektna izdaja za vse redne oz. navdušene poslušalce!
Kljub temu da Ensiferum z One Man Army niso odkrili tople …

Zgodovina se ponavlja. Vsaj za Noctiferio, največji slovenski metal band, ki je lanskega decembra izdal že svoj peti studijski album v več kot dvajsetih letih obstoja in delovanja. In kaj se je ponovilo? Ponovilo se je dejstvo, da se Noctiferia s svojim aktualnim albumom ponovno pojavlja v največjih slovenskih medijih in razburja javnost na takšen ali drugačen način. Pred več kot desetletjem smo metal navdušenci lahko na nacionalki skorajda dnevno poslušali/gledali Fond of Lies s takrat aktualnega celovečerca Per Aspera, medtem ko sta danes dotično mesto (komada in albuma) prevzela PAX in Gaga…

Royal Thunder je ameriški kvartet iz Atlante, ki je nase prvič resneje opozoril z leta 2012 izdanim prvencem CVI. Skoraj tri leta kasneje so ponovno nazaj z drugim dolgometražcem, poimenovanim Crooked Doors.
Že od prve minute je jasno, da Royal Thunder ne trpijo za »sindromom drugega albuma«, ki se neredko pojavi pri zasedbah z zelo kakovostnimi prvenci, ki pa jih nato z nadaljnjimi izdajami nikakor ne morejo več doseči, kaj šele preseči. Royal Thunder na Crooked Doors ohranjajo kakovost debitantske izdaje in nam v eni uri servirajo prvorazredno mešanico hard rocka in heavy dooma z nezanemarlj…

Nekje sem prebral, po vsej verjetnosti v Metal Arhivih, da naj aktualni studijski album ne bi bil najbolj primeren za tiste, ki se želijo spoznati z izraelskimi Melechesh. Torej sem že naredil prvo napako, saj je Enki po petih letih zatišja bandov šesti celovečerec, zame pa njihov prvi izdelek, ki se je v domačem predvajalniku zavrtel več kot le enkrat. Osebno torej bolj slabo poznam preostalo diskografijo, pa vendarle bi rekel, da so dolgoletni fani banda dobili še eno dokaj uspešno ponovitev orientalskega melodičnega black metala.

Za moj okus se album prične ravno prav, in sicer udarno. Neka…

Ko pomislim na Srbijo in black metal, se zmeraj najprej spomnim na The Stone, potem pa počasi na plano prilezeta še imeni May Result in Kozeljnik. Trije bandi, a bolj ali manj isti glasbeniki. No, zdaj dodajam na svoj seznam srbskih black metal bandov še zasedbo Mor, ki je preko svojih članov prav tako povezana z omenjenimi imeni. Sicer gre samo za enega glasbenika, a bobnar Asbn je aktiven kar v vseh treh bandih hkrati.
Navržena imena torej pomenijo, da imam pred seboj klon enega ali drugega banda? Ne, sploh ne. Mor skupaj z ostalimi zasedbami zelo dobro pokrivajo široko paleto odtenkov črnin…

Po nemetalskem oziroma folklornem albumu Zobena dziesma, ki je izšel istega leta kot izredno dobro sprejeti Perkonkalve, sem imel občutek, da so poganom iz Latvije zrasla neverjetna krila kreativnosti in da bo temu primerno sledila ena izdaja drugi. Toda zgodilo se je ravno obratno: po ponovni izdaji demo posnetkov Semigalls' Warchant v letu 2005 je zavladalo petletno obdobje zatišja. Do albuma Kurbads, ki je za moje pojme njihov najslabši izdelek od vseh. Kar se je dogajalo pri Metal Blade Records, očitno tudi članom banda ni bilo všeč (o razlogih kako in zakaj lahko špekulirate na našem foru…

Arsea je italijanska heavy/progressive metal zasedba, ki je svojo glasbeno pot začela kot cover band, leta 2006 pa se je preimenovala v Arsea in pričela z ustvarjanjem lastne glasbe. Njihova glasbena zapuščina trenutno šteje dva dema in dva studijska albuma, zadnjega, A New Dawn, pa so izdali letos pri založbi Revalve Records. Tisti, ki redno obiskujete tolminski festival Metalcamp oz. Metaldays in prisluhnete tudi zasedbam na manjšem odru, vam Italijani sigurno niso neznanka. Ti so namreč na festivalu nastopili leta 2008, 2010, 2012 ter leta 2013 na velikem odru prvega Metaldays. To je bil tu…