recenzije

    Einsamkeit

    2. 3. 2010, Davorin Lenko

    Semen Datura

    Einsamkeit

    ATMF, 2009

    Govoriti o black metalu pomeni med drugimi govoriti tudi o radarju, oziroma o frazi »ostati pod radarjem«. Ali še bolje, »dvigniti se na zaznavo radarja«. Seveda vprašanje o tem ali black metal v svojem prvotnem, paradigmatskem pojmovanju, sploh ostane black metal, ko ga radar enkrat zazna. Mnenja o tem so deljena, sam pa niti ne bom poizkušal odgovarjati na to ortodoksno vprašanje.
    Nemci Semen Datura stremijo h nevidnosti. S tem, da vidnost definiram kot piko na radarju, ki po tej teoriji označuje band kot nekaj drugega. Iz niča vznike v »nekaj« ter prične obstajati na drugačni ravni. Nasledn…

    The Essence Of Anger

    26. 2. 2010, Darijan Rosič

    Contradiction

    The Essence Of Anger

    Limited Access Records, 2009

    Čeprav je The Essence Of Anger že sedmi studijski izdelek te skupine, ne premore nič več in nič manj kot klasičen thrash metal brez presežkov in brez nizkih udarcev. Nemci Contradiction se občutno namerno zadržujejo v utečenih vodah thrash metala, v čemer se kaže tudi rezultat njihove poznanosti.
    Gre za nekoliko sodobno obarvan, izvajalsko intenziven, dober, a obenem precej povprečen thrash metal album. Navkljub temu se mu prisluhne brez večjih muk, kar je presenetljivo tudi glede na to, da je dokaj enoličen. Med poslušanjem albuma se večkrat zgodi tisti »deja vu« trenutek. Pisanje gradiva ni …

    We Come In War

    23. 2. 2010, Davorin Lenko

    Orcrist

    We Come In War

    Apollon/Painkiller Records, 2009

    Ni ravno najbolj pravično do glasbe na določenem albumu in zasedbe, ki to glasbo izvaja, če se ves čas poslušanja albuma sprašuješ: »Le kje sem to že slišal?« A ko tak trenutek pride, lahko ali čakaš da tako ali drugače mine, ali pa iz arhivov spomina izbezaš tisti band, ki ti je povzročal to, kar so Proustu masleni kolački, le na manj epski ravni.
    Nekako ni nenavadno, da We Come In War italijanskega black metal banda / projekta zveni kot Isvind – kultni norveški black metalci, v veliki sliki premalo cenjeni, verjetno tudi zaradi skromne diskografije, obsegajoče en sam album, ki datira v leto …

    Dejan Klančič
    Aurelia

    12. 2. 2010, Davorin Lenko

    Sanctus Nex

    Aurelia

    ATMF Records, 2009

    Aurelia je še ena v vrsti black metal plošč, ki se že na prvi pogled (kot tudi drugi in deseti) gre neko »svojo stvar«. Tak je pač trend. Žal večina poizkusov vodenja te »svoje stvari«, ki vključuje podobo, splošne odnose, odpadniški stil, zvok in nepredvidljive strukture, izpade nezanimiva, neživa ideja, ki se je močno porezala na lastnem nožu in potem skozi glasbo vpije: »Glej! Moja Kri! Moja kri!«
    Ampak! Sanctus Nex na Aureliji niso pokazali takšnih tendenc, čeprav mogoče obstajajo skrite nekje globoko v zvočnih in idejnih valovih albuma. To je že na prvi pogled skupina, ki bi spraševalca u…

    Faith Divides Us – Death Unites Us

    11. 2. 2010, Vasja B. Šinko

    Paradise Lost

    Faith Divides Us – Death Unites Us

    Century Media, 2009

    Dvanajsti studijski album angleških začetnikov gothic metal žanra, Paradise Lost, nadaljuje trend, začrtan s prejšnjim albumom In Requiem, s katerim so naznanili povratek h glasbenim koreninam in tršemu zvoku.
    Faith Divides Us – Death Unites Us so posneli v Fascination Street studijih v Örebroju na Švedskem, pod taktirko producenta Jensa Bogrena. Bogren je bil odgovoren za končno zvočno podobo koncertnega posnetka Anatomy Of Melancholy iz leta 2008 in je s svojim delom člane Paradise Lost tako zelo navdušil, da so mo zaupali novo nalogo. Niso se zmotili. Album je lepa mešanica klasičnega trde…

    Deflorate

    18. 1. 2010, Primož Novak

    The Black Dahlia Murder

    Deflorate

    Metal Blade, 2009

    Ameriški kvintet iz Michigana se vztrajno drži izdajanja albumov na vsake dve leti. Pri mnogih se po določenem obdobju pokaže, da si mora skupina po »štancanju« albumov vzeti daljši ustvarjalni premor. Pri The Black Dahlia Murder tega občutka še nisem dobil, vendar za Deflorate lahko trdim, da ne ponuja skoraj nič novega.
    Uvrščanje skupine v t.i. metalcore ali deathcore je popolnoma nesmiselno,saj se že v četrto kaže, da The Black Dahlia Murder ne poudarjajo hardcore prvin, temveč se zgledujejo po floridski in švedski death metal šoli. V štiriintridesetih minutah kakšnim breakdownom in podobn…

    Paranoid - skodelica
    The Crimson Sacrament

    15. 1. 2010, Davorin Lenko

    Stormnatt

    The Crimson Sacrament

    Ashen Productions, 2009

    Drugi album avstrijskih black metalcev, ki se predstavljajo pod norveško besedo Stormnatt, je sorazmerno nenavadna zadeva. Čeprav The Crimson Sacrament poizkuša zveneti pristno, mogoče celo zlobno in žile parajočo s »svojim« black metalom, je na tem albumu nekaj zadev, ki jih je treba v neblack metal maniri obsijati z lučjo.
    Ta album je žal v svojem bistvu zelo »lišpan« plagiat. Ste se kdaj spraševali kako bi zvenel Nargaroth z bivšim Marduk vokalistom Legionom? No, odgovor je tu, če koga zanima. Edina razlika je ta, da so Stormnatt zvočno čistejši kot Nargaroth. Kitare? Kopija Nargaroth. Tist…

    Chaos Death Reincarnation

    11. 1. 2010, Davorin Lenko

    Isthar

    Chaos Death Reincarnation

    samozaložba, 2009

    Ta nizozemsko-nemška zasedba me je presunila na več kot le eni ravni. Nič nenavadnega sluteč sem EP Chaos Death Reincarnation vzel s sabo na zimski sprehod, ki se sploh ni izkazal za sprehod ampak je bil bolj kot karkoli drugega aktivno poslušanje.
    V grobem gre pri Isthar za precej sofisticiran black metal, oziroma njegov spin-off. Pravzaprav spin-off ni primeren izraz; pravilnejši bi bil space-off – torej prostor (obstoj) zunaj filmskega kadra; prisotno neprisoten – in obratno. Medtem, ko je black metal v svoji osnovi ideja, se v njegovem space-offu pojavljajo še vse možne (tako eksperimental…

    Fed Through The Teeth Machine

    8. 1. 2010, Ivan Cepanec

    The Red Chord

    Fed Through The Teeth Machine

    Metal Blade, 2009

    Bostonski moderni grinderji The Red Chord so po mnogih letih utrdili svoje število na štiri člane. A kljub temu Fed Through The Teeth Machine, četrti studijski plošček, zveni kot bi na delu bilo mnogo več ... hmmm, ne ljudi ... to bo bolje - norcev!
    Plošča namreč zveni izredno polno in dinamično. Vse ima nekako bolj naraven zvok, kar pomeni, da je mnogo digitalnih bedarij ostalo v omari. Boben je tako prijetno zvočen, kot bi poslušal zadnje Mastodon ali AC/DC, le v maniri grindcora. Veliko spremenljivih ritmov, a znotraj urejene strukture, vsako skladbo popestri do maksimuma, brez da bi vse sk…

    U.D.O in Ljubljana
    1000th Millennium

    7. 1. 2010, Davorin Lenko

    Sweet Sorrow

    1000th Millennium

    KUD France Prešeren, 2009

    Obstajajo recenzije, ki so pozitivne zgolj zaradi osebnih poznanstev med recenzentom in člani kakšne skupine, in obstajajo recenzije, ki so negativne iz … no, popolnoma istih razlogov. V stremenju h kvalitetni recenziji je seveda lepo napisati in še lepše misliti, da se vsa ta osebna »prtljaga« potisne na stran in da težišče ustvari striktno na glasbi. To je seveda lepo, do neke mere celo možno, a kakršnakoli takšna izjava je v vsej svoji celoti lahko zgolj laž. Je človek, ki se tega zaveda kaj na boljšem? Kaj pa vem. Ob tem bi bilo potrebno še definirati »boljše«, potem pa še kaj drugega. Bis…