recenzije

6. 1. 2010, Ivan Cepanec
Nile – Those Whom The Gods Detest
Nile
Those Whom The Gods Detest
Nuclear Blast/Mordor, 2009
Marsikomu album Ithyphallic ni bil všeč, čeprav je ob tako razgibani plošči težko govoriti, da je Nil meandriral in da je od istoimenega banda ostala le senca prejšnjih dejanj in slavnih dosežkov. Hm, morda bi se dalo govoriti, da je – sodeč po skeptikih – band Nile tako kot egipčanski imperij, o katerem najpogosteje poje, že preživel svojo zlato dobo in doživel zaton. Ithyphallic je pač res izstopal, a ni bil slab. Daleč od tega. A kaj, ko takšne plošče zbudijo skepso in pomisleke, ali so »faraoni« death metala še sposobni doseči panteon starejših uspešnic. A tudi dvom lahko izgine in tudi bo…

5. 1. 2010, David Horvat
Scrambled Defuncts – Souls Despising The God
Scrambled Defuncts
Souls Despising The God
SoulFlesh Collector, 2009
Večini poznavalcev tehničnega death metal žanra band ni posebej znan, so pa na sceni že od leta 1997 in Souls Despising The God je njihov tretji studijski album. Tistim, ki jih ne poznate priporočam, da si priskrbite njihove starejše posnetke. Za vse tiste, ki jih poznate pa je najbolje, da se pred poslušanjem pripravite na nekaj nenavadnega.
Album vsebuje osem komadov, ki se raztezajo preko dobre tričetrt ure in ni tisti death metal, ki smo ga od njih vajeni. Prva in najbolj očitna stvar, ki jo boste opazili so simfonični efekti, ki so bili v minimalni meri prisotni že na prejšnjih ploščah. N…

29. 12. 2009, Davorin Lenko
Skitliv – Skandinavisk Misantropi
Skitliv
Skandinavisk Misantropi
Season Of Mist, 2009
Ko se takole ozrem na leto, ki se izteka, se zazdi, da je bilo v smeri proti black metalu nadvse plodno. Ampak logika obenem narekuje, da je takšno najverjetneje vsako leto, če je človek količkaj odprt in na tekočem z izidi novih albumov, koncertov ter ideoloških tokov. Torej: če opazovalec ne živi pod skalo.
Skandinavisk Misantropi je že eden izmed draguljev tega leta, pa če album obrnem tako ali drugače. O norveškem bandu Skitliv sem na teh straneh že pisal; ep Amfetamin je bil bizarno bolan vpogled v post-Mayhem obdobje ustvarjanja Maniaca ter Kvarfortha (Shining). A kjer je Amfetamin pote…

21. 12. 2009, David Horvat
Reciprocal – Reciprocal
Reciprocal
Reciprocal
samozaložba, 2009
Se spomnite teh zadev, ki smo jih morali pretrpeti pri matematiki: »Recipročno število številu x je 1/x.« Tisti, ki se ne, blagor vam. Drugače pa bi vam pokazal nekaj recipročnega, kar nima zveze z računanjem, čeprav je stvar na momente kar kompleksna. Reciprocal je prvi album skupine Hollywoodske death metal skupine Reciprocal.
Prvenec gor ali dol. Ne moremo reči, da se pogovarjamo o neizkušeni zasedbi, saj so se člani preizkusili v bandih kot so Grimfist, Vile ali Brain Drill. Album nekako še najbolj spominja na slednje. Je skupek tehnično – kompleksne death metal brutalizacije, v kateri se …

3. 12. 2009, Darijan Rosič
Whiplash – Unborn Again
Whiplash
Unborn Again
Pulverised Records, 2009
Upam si trditi, da je skupina Whiplash nekaj glasbeno najboljšega, kar prihaja iz New Jerseyja. Govora je o mestu, ki je »ustvarilo« glasbenike in glasbene skupine kot so: Frank Sinatra, Bruce Springsteen, Jon Bon Jovi, Deborah Harry & Blondie, The Misfits ... svetovno znana imena. Brez pomislekov, dileme in brez oboževalskega kompleksa in predsodkov pa so Whiplash prvaki in vodilni v thrash metalu. Ker Whiplash igrajo neizprosen, trdosrčen, čistokrven in iskren thrash metal, dlje od svojega kultnega svetovnega statusa znotraj okrilja metalske subkulture, niso pokukali. Priznati je treba, da s…
24. 11. 2009, Ivan Cepanec
Despised Icon – Day Of Mourning
Despised Icon
Day Of Mourning
Century Media, 2009
Kanadski deathcore brutalneži so udarili z verjetno najbolje producirano ploščo v svoji karieri, ki prejšnje izdaje definitivno zmelje v prafaktorje. Day Of Mourning bi v bistvu moral biti zanje dan slavja, saj so res presegli vse do sedaj posneto.
No, ampak to še ne pomeni, da se pred nami nahaja mojstrovina. Res, da je zadeva dinamična in brutalna, kar se imajo zahvaliti predvsem vokalistoma Alexu in Stevu ter seveda verjetno najhitrejšemu bobnarju na svetu, Alexu Peletieru, a trpijo predvsem za tipičnim deathcore problemom – »sindromom breakdown«. Plošča ima monstruozno dober zvok in vsi in…

20. 11. 2009, Ivan Cepanec
Porcupine Tree – The Incident
Porcupine Tree
The Incident
Roadrunner Records, 2009
V času, ko se zdi, da so žanri, ki se prepletajo s progresivo v porastu povsod (samo poglejte, koliko je prog rockerjev, ekstremnih prog zadev, prog elektronike itd.), prihaja do strahu, da se bo scena toliko nasičila, da bo težko ločiti kvalitetne bande od nekvalitetnih. A vsaj tu se zdi, da tak strah ni toliko utemeljen, saj prav izraz »prog« vsaj malo navdaja z upanjem, da bo stvar res inovativna. Takega strahu pa ne boste užili ob poslušanju albuma The Incident zasedbe Porcupine Tree.
Poznavalci (med njih se ne štejem, a vseeno) veste, da gre za enega izmed projektov izjemno zaposlenega An…

12. 11. 2009, Ivan Cepanec
Mordenon – Mordenom
Mordenon
Mordenom
samozaložba, 2009
Lepota Mordenom je predvsem v tem, da gre za band, ki je udaril kot strela z jasnega. Pred koncertom spomladi sploh ne pomnim, da bi se zavedal eksistence zasedbe, ki je nastala na pepelu zasedbe z imenom Shatenia. In kar naenkrat, kot strela z jasnega, udarijo Mordenom z odlično ploščo Agnvs Dei.
Čeprav intro (Sinopsis) daje vtis nekakšne melanholične zasedbe, ki zvokovno koketira z megleno lepoto zasedb My Dying Bride ali Paradise Lost, nam peklenski riffi Roka Stoparja in Marjana Krajačiča dajo vedeti, da bo od komada Earthly Vanity And Divine Salvation pa vse do outra (Requiem) na delu zase…

11. 11. 2009, Primož Novak
Devildriver – Pray For Villains
Devildriver
Pray For Villains
Roadrunner Records, 2009
Zdi se mi, da na Devildriver včasih pade nekakšen negativen žarek s strani neinformiranih ljudi, češ da skupino vodi znani nu-metal pevec iz skupine Coal Chamber. Govorim o Dezu Fafari, ki je v sedmih letih z Devildriver izdal že četrti album, s katerim dokazuje glasbeno zrelost, obenem že četrti dokaz, da ne smemo omeniti več kakršnekoli povezave z nu-metalom.
Od tega albuma sem pričakoval nekaj zelo brezkompromisnega. Niti nisem pričakoval, da bodo lahko presegli prejšnji izdelek The Last Kind Words. Pa sem le dobil trinajst skladb, ki po eni strani vsebujejo pravi thrash/groove energijski …

10. 11. 2009, Administrator Paranoid
Gonoba – Chains of Ignorance
Gonoba
Chains of Ignorance
samozaložba, 2009
Ni ti treba nositi dveh grb, da bi bil kamela. In ni se treba deklarirati kot »camel metal«, da bi tvoja plošča bila enačena s pojmom »kvaliteta«! No, resda dobiš vsaj nekaj »additional points« pri tistih, ki imajo radi misterije (in se z občutkom nesmrtnih filozofov sprašujejo: »Kaj je camel metal?«), ampak to ne šteje. Jebeš kult ali misterij, če je vsebina prazna.
Da se vrnem na začetek: Gonoba so izdali prvenec Chains of Ignorance, kar je jasno vsem, ki band poznajo. A to ni dovolj – treba je razširiti besedo, da moji zvočniki pravkar trpijo zaradi prevelike glasnosti CD-ja, ki mi je s prv…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
21. nov.
Killswitch Engage pri Roadrunner Records izdajo četrto ploščo As Daylight Dies
2006








