recenzije

    Done Is Done (demo)

    22. 2. 2007, Matjaž Prešeren

    Reprisal Scars

    Done Is Done (demo)

    samozaložba, 2006

    Done Is Done je (po Demo 20004 in Evidence) tretji demo finskih Reprisal Scars. Verjetno nima s tem nobene povezave, a naslov posnetka bi lahko nakazal, da imajo fantje dovolj demo izdelkov in da je prišel čas ter snemanje prvega pravega albuma.
    Band je še vedno najbližje švedski death metal šoli, vendar na srečo ne polnijo že prenasičenega prostora posnemovalcev smernic, ki jih postavlja nekaj vodilnih bandov te zvrsti. Reprisal Scars so se znebili klaviatur, ne spominjajo več na Hypocrisy kot so nekoč; sedaj poskušajo najti svoj prostor nekje med up-tempo napadi, melodiko in mid-tempo, atmos…
    Towards The Darkest Dawn

    21. 2. 2007, Matjaž Prešeren

    Mor Zaboth

    Towards The Darkest Dawn

    samozaložba, 2007

    Mariborski black metalci Mor Zaboth so svojo diskografijo odprli z mini albumom Towards The Darkest Dawn, ki kaže njihov lastni material, ustvarjen v še ne dvoletnem obstoju zasedbe. Dober vtis, ki so ga pustili na do sedaj odigranih koncertih, pa jim je uspelo prenesti tudi na plošček.
    Mistično atmosferičnemu uvodu na albumu sledijo štiri skladbe dinamičnega, agresivnega, epskega melodičnega black metala. Mor Zaboth se v precejšnji meri poslužujejo klasičnega norveškega black metalskega riffanja stare šole, ki pa ga popeljejo v nekoliko bolj melodične sfere. Riffi že sami po sebi ustvarjajo ra…
    Mastery Of Self

    20. 2. 2007, Matija Prnaver

    Masterlast

    Mastery Of Self

    Escapi Music, 2006

    V primeru Masterlast se mi zdi uporaba termina nu-metal neprimerna in krivična. Ker Masterlast ne sodijo niti med šminkerje, kakršne lahko vidite na kakšni glasbeni televiziji, niti med kratkolase najstnike, ki bi radi zveneli glasno in agresivno zaradi namena samega, bomo kar lepo pristali in ostali pri besedni zvezi sodobni ameriški metal. Velja? Mastery Of Self je prvenec zasedbe, ki sta jo v New Yorku pred slabimi petimi leti ustanovili vokalistka Lizza Hasan in kitaristka Val Glauser. Morda vam je bolj kot omenjeni dami znan mož za bobni, John Macaluso, ki je palčke vrtel tudi pri Malmste…
    Paranoid - skodelica
    Robert Johnson's Tombstone

    19. 2. 2007, Matija Gabrovšek

    Thunder

    Robert Johnson's Tombstone

    Frontiers Records, 2006

    Thunder je eden tistih bandov, ki še nikoli niso naredili slabega albuma. Je tudi eden tistih bandov, pri katerih vedno v naprej veš, kaj boš dobil. In tako je tudi z njihovim osmim albumom nenavadnega imena: Robert Johnson’s Tombstone. Takoj moram povedati, da me je v trenutku navdušil ovitek. Kaj pa vsebina?
    Gre za konceptualni album o pevcu bluesa, ki za uspeh proda dušo hudiču. Brez spremljanja besedil je pravzaprav težko ugotoviti, da gre za konceptualen album. Glasba je namreč povsem v slogu klasičnega Thunder heavy rocka in vsaj zase lahko rečem, da takšni glasbi bolj težko pripišem kon…

    Midnightstorm (demo)

    16. 2. 2007, Matjaž Prešeren

    Midnightstorm

    Midnightstorm (demo)

    , 2006

    Goričani Midnightstorm so v lastni režiji posneli in izdali svoj prvi, istoimenski izdelek, s katerim se predstavljajo kot ne ravno tipični italijanski heavy metal izvajalci. Stran od pompoznih orkestralnih klaviaturskih zvokov, visokih vokalov, power metalskega kiča se Midnightstorm držijo bolj tradicionalnih melodičnih hard & heavy zvokov, z rahlim simfo/prog rock dotikom.
    Narava kompozicij malo spominja na solo izdelke Stratovarius frontmana Tima Kotipelta, skladbe so tekoče srednjega tempa, potekajo brez posebnih »pretresov«, presenečenj, s preudarno vmeščenimi atmosferičnimi klaviaturami,…
    Wake Up To The Real World

    15. 2. 2007, Matija Gabrovšek

    Pretty Maids

    Wake Up To The Real World

    Frontiers Records, 2006

    Po zelo povprečnem predhodniku Planet Panic, na katerem so poizkusili z modernejšim metalom, so si danski heavy metal prvaki Pretty Maids vzeli kar štiri leta za razmislek. Odoločili so se za povratek k temu, kar najbolje znajo – polnokrvnemu melodičnemu heavy metalu.
    Wake Up To The Real World zveni sveže, dobri komadi se vrstijo eden za drugim. Album je zelo kompakten, komadi so uravnoteženi – od hitrih heavy killerjev (All In The Name Of Love, Why Die For A Lie, Brave Young New Breed) , mid-tempo heavy himen (As Guilty As You, Terminal Violence) in balad (Where True Beauty Lies) do pop metal …
    Tarja in Ljubljana
    Not The Same

    14. 2. 2007, Boštjan Sovdat

    Arthemida

    Not The Same

    samozaložba, 2006

    Not The Same je že drugi demo relativno precej neznanih prekmurskih metalcev Arthemida, četverca, ki se tokrat predstavlja z osmimi komadi melodičnega thrash metala v skupni dolžini 25 minut.
    Prvo kar pade v uho je vokal; pa ne zaradi tega, ker bi Arthemida posedovali slovenskega Jamesa Rivero, temveč zato, ker Robert Cigut s svojim globokim vokalom nekako ne ustreza najbolj taki glasbi. Tudi preostanek se po prvem poslušanju, dveh, zdi prej slab kot ne, band je počasen, neefektiven, zdolgočasen – kljub temu pa se po večkratnemu poslušanju začne kazati prava slika banda, četudi tudi ta še kar …

    Patogen

    13. 2. 2007, Ivan Cepanec

    Parricide

    Patogen

    Mad Lion Records, 2007

    S Poljske, kjer je papež precej popularen, a ne tako kot Suffocation ali pa Broken Hope, prihaja band, ki ima najverjetneje več članov kot Slipknot, a igra izredno dober tehnični gore grind. In ne nosi mask.
    Ko mislim na število članov, je najverjetneje res pet ljudi posnelo to ploščo, a je hec v tem, da so napisali kar vse člane, ker ne gre za session ljudi. To je spoštovanje! Parricide se palijo predvsem na čudovito dinamiko Dead Infection (uh, kako lepo zveni polka ritem z ultra downtuned in zdistorziranim bassom), preden vokalist naredi tisti “suck-the-air-in-growl”; po moje brez efektov, …
    Burned Down The Enemy

    12. 2. 2007, Matjaž Prešeren

    Burning Point

    Burned Down The Enemy

    Metal Heaven, 2007

    Finci Burning Point postajajo solidna konstanta evropskega melodičnega power metala, kaj več pa si glede na njihov dosedanji razvoj in »izplen« najnovejšega izdelka Burned Down The Enemy, zaenkrat ne moremo obetati; preboja v prvo ligo teh bandov še ni za pričakovati. Glavni komponist, vokalist in kitarist Pete Ahonen pač ni Timo Tolkki, Kai Hansen, Yngwie Malmsteen, Joacim Cans, Tobi Sammet ipd.
    Pete je močan predvsem kot kitarist, malo manj kot komponist, najmanj pa kot vokalist. Burned Down The Enemy je raznovrsten power metal izdelek z vsemi tipi skladb, ki jih dober tovrsten album »mora« …

    Koncerti.net
    Redeemer

    9. 2. 2007, Matija Prnaver

    Machinae Supremacy

    Redeemer

    Spinefarm Records, 2006

    Reedemer bi lahko bil soundtrack za film, spremljava ob vožnji navideznega dirkalnika ali nekaj, kar se je znašlo na playlisti čisto običajne radijske postaje. Še boljše: Reedemer lahko zadovolji potrebe in izpolni pričakovanja nečesa novega željnega poslušalca metala, kateremu ni dovolj mešanje slogov po principu »za vsako ceno« ali neusmiljeno progresivno izživljanje.
    Najprej boste opazili melodije, za katere si nikoli ne bi mislili, da se bodo znašle v metalu. So tako ambientalo popolne in samozadostne, da bi lahko same tvorile inštrumentale. Ustrezajo jim powermetalsko naravnani bobnarski …