recenzije

    The Grand Design

    27. 6. 2006, Matjaž Prešeren

    Edenbridge

    The Grand Design

    Massacre Records, 2006

    Avstrijci Edenbridge se že leta predstavljajo kot solidna simfonična, melodična metal zasedba z ženskim vokalom, ki pa nekako ne more držati koraka z najuspešnejšimi podobnimi evropskimi bandi. S tem mislim predvsem na Nightwish, s katerimi so bili v preteklosti pogosto primerjani. Njihov položaj se tudi z albumom številka pet The Grand Design ne bo kaj dosti spremenil. Še vedno ostajajo korak, dva pred žanrskimi kolegi, rojaki Visions Of Atlantis in korak, dva ali več za Nightwish, Within Temptation, Epica in podobnimi zasedbami.
    Pri uvodni skladbi Terra Nova z zborovskim petjem, vokalnimi lin…
    Deadlock

    23. 6. 2006, Matjaž Prešeren

    Manitou

    Deadlock

    Firebox Records, 2006

    S Finske prihaja še ena zanimiva zadeva in to s področja, od katerega bi sedaj najmanj pričakovali, da bo zanimiva, iz heavy/power metala. A v nasprotju s pričakovanji tu ne gre le za še en tipičen finski band več, med Manitou in finsko melodično, power metal sceno bi težko potegnili več skupnih vzporednic.
    Še najbolj izrazita je rahla finska melanholičnost, drugače pa se Manitou gibljejo nekje med srednjeevropskim, angloameriškim power in progresivnim metalom. V uvodnih dveh skladbah vključujejo več prepoznavnih maidenovskih dvojnih kitarskih melodij, ki se kasneje, z izjemo skladbe And The Si…
    Evil Unleashed

    22. 6. 2006, Boštjan Sovdat

    Angelus Apatrida

    Evil Unleashed

    Producciones Malditas, 2006

    Španija ni nikoli slovela po thrash metal bandih in še pred nekaj dnevi bi lahko iz te države temperamentnih ljubiteljev nogometa prej naštel za celo enajsterico klasičnih metal bandov, kot pa en sam, samcat dober thrash metal band. Temu sedaj ni več tako, saj so na sceno stopili Angelus Apatrida s svojim odličnim prvencem Evil Unleashed (ki sicer resda ni 100% thrash metal album, v primerjavi s vsem, kar danes dobiva oznako thrash, pa še kako).
    Vse se začne z enominutnim nagovorom Overture – The Dictate, ob katerem bi kdo nemara še lahko pomislil, da posluša Davea Mustaina. Tudi v nadaljnje s…
    Soen
    Apiary

    21. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Apriary

    Apiary

    Metal Blade/Mordor, 2006

    Očitno je nekaj hudo narobe s svetom, da nastajajo bandi, ki na tak način odražajo življenje. Hm… Metal Blade so v mojih očeh postali sinonim za »anger management«, ki promovira bande, ki imaja hude čustvene izpade in so agresivni. Apiary se lahko brez težav postavijo ob bok.
    Štiriinštirideset minut temačno depresivnega »emo-metallic-doomy-cora« je dovolj, da vam sončen dan spremeni v deževni ponedeljek. Če sem mislil, da so Disembodied mojstri zateženih kitar, so Apiary bogovi. Še pomnite Machine Head riff-endinge v prvem riffu komada Ten Ton Hammer? No, tu je vsaj 500 takih. Vse je počasno, m…
    When Eden Burns

    20. 6. 2006, Matjaž Prešeren

    Persuader

    When Eden Burns

    Dockyard 1, 2006

    Če ne prej, so power metal fani za Persuader slišali s pristopom njihovega pevca Jensa Carlssona in kitarista Emila Norberga k Savage Circus, bandu bivšega Blind Guardian bobnarja Thomena Staucha. Persuader obstajajo že nekoliko dalj časa, When Eden Burns je njihov tretji izdelek, v stilu katerega banda igrajo pa verjetno ni potrebno posebej ugibati.
    Tako kot Savage Circus tudi Persuader prisegajo na Blind Guardian obdobje iz prve polovice devetdesetih, med bandoma je tako mnogo skupnih točk, najbolj skupna je seveda na vokalu (Jensova barva vokala in linije so skoraj identične Hansijevim; ne m…
    Ruun

    19. 6. 2006, Jaka Bulc

    Enslaved

    Ruun

    Tabu Recordings, 2006

    Tisti, ki ste malce bolj seznanjeni z Enslaved veste, da nimajo kaj dosti skupnega z ostalimi predstavniki norveške ekstremne black metal scene. Namesto corpse painta, pentagramov in buzdovanov so se namreč raje osredotočili na razvijanje samosvoje in unikatne mešanice surovega viking black metala s psihadeličnimi clean deli, vsemu skupaj pa so dodali še progresiven pridih.
    Tako tudi Ruun nadaljuje zgodbo, ki jo je nazadnje pred dvemi leti pripovedovala Isa in glede na to, da vsak Enslaved izdelek v svoji drugačnosti stoji sam zase, bi bilo delati primerjave in vleči vzporednice nesmiselno. Pot…

    Kadilnica (sezona 2026/2027)
    Rising Up

    15. 6. 2006, Matjaž Prešeren

    Destynation

    Rising Up

    Sonic Age, 2006

    Destynation je nova švedska melodična metal zasedba, ki je nastala lani, vseeno pa tu nimamo opravka z novinci, kajti z izjemo vokalista Andersa Häggkvista, so vsi člani pred tem igrali v bandu Eternia. V bistvu je bilo tako, da so se fantje po dvoletnem odmoru z novim vokalistom odločili, da skupaj poskušajo pod novim imenom.
    Na svojem prvencu kažejo, da gre za tipične predstavnike švedskega melodičnega power metala, nekakšno mehkejšo različico Nocturnal Rites. Material je dokaj preprosto strukturiran, dokaj predvidljiv, lepo tekoč in poslušljiv, večinoma se giblje v hitrejšem, dokaj enakomern…
    Trilateral Progression

    14. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Neuraxis

    Trilateral Progression

    Earache, 2005

    Zdi se mi, da Kanada vedno proizvede unikatne skupine, ne glede na zvrst. Pod to etiketo brez težav lahko postavimo tudi tehnične grinderje Neuraxis, ki so z novo ploščo premaknili meje svoje glasbe na še višjo raven kot prej. Presegajo vse štiri dimenzije – po vertikali se glede na kvaliteto, intenziteto, inteligentnost dvigujejo močno nad ostale, po horizontali zajemajo širok spekter agresivne glasbe, ritmov ipd., po globini so teksti tisto, kar Neuraxis daje poseben pečat, seveda pa je čas glavni sodnik in kazalec kvalitete Neuraxis – zagotovo pa Trilateral Progresion ni plošča, ki jo boste…
    Apathy

    13. 6. 2006, Boštjan Sovdat

    Art Of Nox

    Apathy

    samozaložba, 2006

    Art Of Nox prihajajo iz Nemčije, igrajo pa preprosto metal. Namreč, etiketirati album Apathy, njihovo prvo stvaritev, bi bilo skorajda nemogoče, saj band v svoji glasbi prepleta praktično vse, od nu metala ter rahlo funky ritmov prek novodobnih metalcorovskih riffov in doomerskega zvoka do samega death metala.
    Kaj je bolj nadležno, ali intro Wake Up Call, ki je sestavljen iz prepletajočega se zvoka nekaj budilk skupaj, ali osem, dobre pol ure trajajočih komadov, je odvisno od posameznika samega. Glasba na Apathy je docela originalna, čeprav se smernice seveda da najti. Riffi dostikrat spomnijo …
    Kadilnica (25. 12. 2026)
    Diabolic Symphony

    12. 6. 2006, Matjaž Prešeren

    Steel Attack

    Diabolic Symphony

    Massacre Records, 2006

    Po dveh albumih pri španski založbi Arise Records so Steel Attack z albumom številka pet pristali pri Massacre Records. Švedski power metalci so do sedaj posneli kar nekaj zanimivega materiala, ki pa se ne more kosati z najvidnejšimi predstavniki žanra, ki mu pripadajo.
    Kar se tega tiče Diabolic Symphony ne bo prinesel nekih drastičnih sprememb, gre pa v tem primeru za enega njihovih najodmevnejših izdelkov, ki ga lahko postavimo ob bok prejšnjemu albumu, Enslaved. Sedaj, tudi po zaslugi produkcije, zvenijo nekoliko trše, skladbe imajo v sebi pravo mero udarnosti, dinamike, dobre melodije, mate…