recenzije

    Dust

    25. 4. 2003, Matija Prnaver

    Mourning Beloveth

    Dust

    Sentinel Records, 2002

    Dust je prvenec banda Mourning Beloveth, katerega so v samoizdaji izdali leta 2001, leto kasneje pa ga je, ker imamo vsekakor opravka s kvalitetnim materialom in bandom s potencialom, ponatisnila založba Sentinel Records.
    Na Dust slišite doom, pravi jebeni doom, katerega marsikdo pogreša od takrat, ko je Paradise Lost navdušila elektronika in ko je Aaron Stainthope (My Dying Bride) začel peti s čistim vokalom. Mourning Beloveth se torej zgledujejo po začetnih obdobjih svojih britanskih rojakov, mojstrov dooma, v njih pa se čuti tudi kaj bolj klasičnega, recimo Solitude Aeturnus. Tudi vez med Mo…
    The Queensryche Tribute

    24. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Anarchy-X

    The Queensryche Tribute

    , 2003

    Tribute albumi že dolgo niso nobena redkost. Kakšna založba se je že specializirala za izdajanje tovrstnih, večinoma nepotrebnih izdelkov. Prav tako se že dolgo pojavljajo tribute bandi, ki bolj za zabavo preigravajo skladbe svojih vzornikov. Eden takšnih se je sedaj pojavil v naši zahodni sosedi. Anarchy-X so italijanski Queensryche tribute band. Ozirajoč se na pedigre italijanskih bandov neobičajna, celo tvegana poteza in glede na to, da so se lotili enih najpomembnejših pesmi v karieri tega progresivnega velikana, sem se zelo bal, da bodo oskrunili te nepozabne klasike.
    A potem je sledilo v…
    We've Come For You All

    23. 4. 2003, Matija Prnaver

    Anthrax

    We've Come For You All

    Nuclear Blast, 2003

    Še en band, na katerega smo, upravičeno ali pač ne, pozabili. Skoraj kultni status, kakršnega so imeli v osemdesetih, je popolnoma zbledel in prav nič jim ne zamerim, da ga želijo pod okriljem Nuclear Blast pridobiti nazaj.
    Mirno lahko rečem, da je We've Come For You All najboljša plošča, odkar je v bandu vokalist John Bush. Kot ste že vajeni s prejšnjih plošč, na tej spet pokaže več različnih vokalov, za igranje kitare Scotta Iana pa ni drugega izraza kot – Anthrax. Na plošči se prepletajo novi in stari elementi – spominja na obdobje Sound Of A White Noise, med »modernim« riffanjem pa vas pres…
    U.D.O in Ljubljana
    Feeding The Flames

    22. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Burning Point

    Feeding The Flames

    Limb Music, 2003

    V primerjavi s predhodnikom Salvation By Fire drugi album Feeding The Flames za Fince Burning Point pomeni velik korak naprej. Sicer v smeri melodičnega power metala ne delajo revolucije, vendar si že oblikujejo neko svojo prepoznavno podobo.
    Gledano v celoti ni področja, na katerem ne bi naredili opazen napredek. Že sam zvok in produkcija sta veliko bolj polna, čistejša in se držita smernic, ki jih narekujejo uveljavljeni producenti. Vokal je močnejši, izrazitejši, melodičen, v stilu same glasbe. Ta ni več “Stratosteenfall – klon”, čeprav kitarist Ahonen (ne Jane) v solažah še zaide v Malmste…
    Lover Of Sin

    18. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Lover Of Sin

    Lover Of Sin

    Candlelight Records, 2002

    Lover Of Sin lahko v bistvu štejemo kar za izdelek gothic veteranov Christian Death, saj na njem sodelujeta tako Valor kot Maitri. Vlogi kitaristov sta pri Lover Of Sin pripadli Tony Normanu (Monstrosity) in Juanu “Punchy” Gonzalesu, bivšem Morbid Angel članu, sedaj pri Diet Of Worms. Iz tega nenavadnega banda prihaja tudi bobnar ter gost na vokalu, Damond Jiniya (Savatage).
    Glasbeno so se Lover Of Sin oddaljili od gothic stila in se podali proti black metalu. A kot je to primer pri Christian Death, je tudi tu glasba daleč stran od vseh trendov, ki jih je dandanes moč opaziti v black metalu; v…
    Temple Of Mystery

    17. 4. 2003, Matija Prnaver

    Cockroach

    Temple Of Mystery

    Supreme Chaos Records, 2003

    Thrash. Nikakor ne tisto, kar nam kdaj kdo utegne podtakniti pod to oznako, marveč pravi, pristni, old school. Ne sicer Bay Area, ampak »Aus Deutschland«, s čimer nikakor ne mislim slabšalno. Temple Of Mystery je tretji Cockroach album, sicer pa ima band za sabo že več kot desetletno zgodovino.
    Album se začne tako, kot se pri thrashu spodobi: direkt v glavo! Da se med poslušanjem več kot uro trajajočega albuma ne dolgočasite, so fantje poskrbeli tudi za nekaj raznolikosti in svoj thrash tudi lepo nadgradili. Ne, nikakor ne komplicirajo, samo glasbo so naredili bolj zanimivo. Vokal spominja na z…
    Paranoid - skodelica
    A Flame To The Ground Beneath

    16. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Lost Horizon

    A Flame To The Ground Beneath

    Music For Nations, 2003

    Ali lahko mlad band v power metalu še najde svojo smer, ki že ni obdelana s strani velikih bandov in »zlajnana« s strani kasnejših posnemovalcev? Švedi Lost Horizon na svojem drugem albumu dokazujejo, da je odgovor na vprašanje pritrdilen. Po njihovih slikah, vzdevkih in naslovnici sodeč se zdi odgovor sumljiv, a glede na glasbo pa še kako pravilen.
    Lost Horizon so se vse stvari lotili nekoliko širše kot tipični power metal bandi. Veliko večji poudarek so dali zahtevnosti aranžmajev in kompleksnosti kompozicij. Z dodajanjem progresivnih elementov, spretno vpeljano epiko, močnimi refreni in ohra…
    Hate Crew Deathroll

    15. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Children Of Bodom

    Hate Crew Deathroll

    Spinefarm Records, 2003

    Otroci z jezera Bodom po dveh letih s Hate Crew Deathroll udarjajo četrtič. A Children je le še del njihovega imena, mladi Finci so sedaj glasbeno že definitivno odrasli. To velja predvsem za izredno tehnično znanje, ki ga kaže vsa petorica, in velik napredek na področju pisanja pesmi. Njihov pristop je še vedno poln svežine, ob tem pa jih dobesedno razganja od energije in agresivnosti.
    Album je še bolj raznovrsten od predhodnika. V uvodni Needled 24/7 je sicer nekaj modernejših elektronskih izletov, a ti kar nekako ostajajo neopazni ob brezkompromisnosti in genialnih solo duelih. Te lahko zop…
    Celestial Entrance

    11. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Pagan's Mind

    Celestial Entrance

    Limb Music Products, 2002

    Zelo zanimiv band prihaja s severa Evrope, točneje z Norveške. Vendar glede na založbo že lahko sklepate, da Pagan's Mind nimajo opravka z black metalom, ampak najbrž s kakšnim melodic, power metalom. To bo delno tudi držalo. Čeprav je na Celestial Entrance kar nekaj elementov omenjenih dveh zvrsti, je v osnovi to izdelek progresivnega metala.
    Na njem igrajo nekakšno kombinacijo bandov kot so Dream Theater, Queensryche, Crimson Glory, delno Angre (Holy Land obdobje). Kljub temu ne bi rekel, da kdaj v preveliki meri spominjajo na enega od njih, izjema je le v zaključni pesmi The Prophecy Of Plei…
    Dejan Klančič
    II = I

    10. 4. 2003, Matjaž Prešeren

    Andromeda

    II = I

    New Haven Records, 2003

    Švedska progresivna scena že zdaleč ni tako razvita kot heavy ali death, vseeno pa iz leta v leto vse bolj opozarja nase. Mayadome žal več ne obstajajo, zato pa so tu vse večji Pain Of Salvation in tudi Andromeda. Slednji se sedaj predstavljajo s svojo drugo ploščo II = I.
    Če Andromeda primerjamo s prej omenjenimi rojaki, potem lahko med II = I najdemo nekaj podobnosti s Pain Of Salvation. A ne toliko z drugima kot s prvima dvema ploščama, kjer je bil njihov pristop opazno trši. Andromeda so še trši, kar se vidi predvsem v ostrih, zelo modernih staccato riffih, zato pa so nekaj manj kompleksni…