recenzije

12. 7. 2002, Matjaž Prešeren
Terror 2000 – Faster Disaster
Terror 2000
Faster Disaster
Scarlet Records, 2002
Hitro, hitrejše, Terror 2000! Kaj pa naj rečem drugega ob štirideset minutnem, ubijalskem thrasherskem napadu Bjorna Strida (Soilwork), Klasa Ideberga (Darkane), Nicka Sworda (El Mago) in Erika Thyseliusa (Constructdead)? To je Formula 1 v peklu!
Tu ni prostora za kakršnokoli taktiziranje, eksperimentiranje, melodiko; na Faster Disaster se divja. Tudi Bjornovega (tu igra tudi bass) čistega vokala, ki je pri Soilwork vse bolj prisoten, tu ne boste slišali. Da vse le ne bi zvenelo preveč monotono in da mašina ne bi pregorela, poskrbijo s kakšno melodično solažo (ne pričakujte jih preveč) in pa z…
Tu ni prostora za kakršnokoli taktiziranje, eksperimentiranje, melodiko; na Faster Disaster se divja. Tudi Bjornovega (tu igra tudi bass) čistega vokala, ki je pri Soilwork vse bolj prisoten, tu ne boste slišali. Da vse le ne bi zvenelo preveč monotono in da mašina ne bi pregorela, poskrbijo s kakšno melodično solažo (ne pričakujte jih preveč) in pa z…

11. 7. 2002, Matjaž Prešeren
Ozzy Osbourne – Live At Budokan
Ozzy Osbourne
Live At Budokan
Epic/Sony, 2002
Po slabem desetletju, ko je izšel odlični dvojni Live & Loud album, se je Ozzy, oziroma Sharon odločila, da je čas za naslednji koncertni album. Dan D je bil tokrat 15. februar v prestolnici sogostiteljice svetovnega nogometnega prvenstva, Japonski.
Live At Budokan je enojni CD, na katerem je v dobri uri moč slišati nekaj njegovih največjih hitov. Ozzy ni več v kategoriji Lemmyja ali Dia, ki na odru zdržita tudi do dve uri. Sex, droge (predvsem) in rock 'n' roll so ga veliko bolj utrudili kot prejšnja dva. Pa o tem raje kdaj drugič. Glavnino albuma predstavljajo klasike z legendarnih Blizzard O…
Live At Budokan je enojni CD, na katerem je v dobri uri moč slišati nekaj njegovih največjih hitov. Ozzy ni več v kategoriji Lemmyja ali Dia, ki na odru zdržita tudi do dve uri. Sex, droge (predvsem) in rock 'n' roll so ga veliko bolj utrudili kot prejšnja dva. Pa o tem raje kdaj drugič. Glavnino albuma predstavljajo klasike z legendarnih Blizzard O…

10. 7. 2002, Matija Prnaver
Manowar – Warriors Of The World
Manowar
Warriors Of The World
Nuclear Blast, 2002
Čakanje je končano in dočakali smo eno najbolj in najdlje pričakovanih plošč v zgodovini metala. To, kar so samooklicani kralji metala po dolgih letih perfekcioniranja (ki je, mimogrede, njihova dobro znana lastnost) privlekli iz svojega lastnega Haus Wahnfried studia je izdelek, v katerem bi tudi gluhi prepoznali Manowar.
Njihov zvok in ideologija sta njihov zaščitni znak in temu, kar jim prinaša slavo že dvajset let, se Manowar nikakor niso odrekli. Glasbeno so nadaljevali tam, kjer so končali pred šestimi leti z albumom Louder Than Hell, vendar pa novi izdelek proti predhodniku in starejšim …
Njihov zvok in ideologija sta njihov zaščitni znak in temu, kar jim prinaša slavo že dvajset let, se Manowar nikakor niso odrekli. Glasbeno so nadaljevali tam, kjer so končali pred šestimi leti z albumom Louder Than Hell, vendar pa novi izdelek proti predhodniku in starejšim …

9. 7. 2002, Matija Prnaver
Vader – Revalations
Vader
Revalations
Metal Blade, 2002
Poljaki Vader se uvrščajo med največja imena današnjega death metala. V svojo bogato diskografijo so dodali studijski izdelek Revelations, na katerem se je prvič predstavil njihov novi basist Simon.
Vader nadaljujejo v svojem tipičnem slogu, na katerem njihov razvoj temelji že ves čas, tako da je specifičen in kvaliteten death metal na tej plošči zagotovljen. Seveda še vedno ostajajo pri za njih značilnih riffih in solažah, morda so malenkost popustili edinole kar se tiče brutalnosti. Album je narejen po zgledu klasičnega death metala, vanj pa so vnesli tudi kar lepo število thrasherskih elemen…
Vader nadaljujejo v svojem tipičnem slogu, na katerem njihov razvoj temelji že ves čas, tako da je specifičen in kvaliteten death metal na tej plošči zagotovljen. Seveda še vedno ostajajo pri za njih značilnih riffih in solažah, morda so malenkost popustili edinole kar se tiče brutalnosti. Album je narejen po zgledu klasičnega death metala, vanj pa so vnesli tudi kar lepo število thrasherskih elemen…

8. 7. 2002, Matjaž Prešeren
Freedom Call – Eternity
Freedom Call
Eternity
Steamhammer/SPV, 2002
Pred leti smo bili priča pravemu boomu melodičnega heavy metala, ko je nastalo ogromno Helloween, Gamma Ray, Stratovarius posnemovalcev. Eni teh so bili tudi Nemci Freedom Call, ki pa so se na predhodniku Crystal Empire že malo oddaljili od vseh mogočih klonov omenjenih bandov. Da pa je to v letu 2002 na albumu Eternity še bolj očitno, ni toliko njihova kot krivda prej omenjenih bandov, o katerih ali ni nič več slišati ali pa so presedlali na trši power metal.
Sicer so malo trši postali tudi Freedom Call, vendar je Eternity vseeno njihova tipična plošča z »naspidiranimi« in malo počasnejšimi hi…
Sicer so malo trši postali tudi Freedom Call, vendar je Eternity vseeno njihova tipična plošča z »naspidiranimi« in malo počasnejšimi hi…

5. 7. 2002, Matjaž Prešeren
Drakkar – Razorblade God
Drakkar
Razorblade God
Dragonheart Records, 2002
Na svojem tretjem albumu se Italijani Drakkar predstavljajo z novo postavo in spremenjeno glasbeno podobo. Ostala sta le kitarist Dario in bobnar Christian, kadrovske spremembe pa so najbolj opazne na vokalu, saj novi pevec Davide poje agresivneje in predvsem bolj razumljivo od Luce Capellarija.
Opazne spremembe so se zgodile tudi na glasbenem področju. Prej prevladujoča epskost se je skrila za tršimi, na trenutke že skoraj thrasherskimi kitarami. Po eni strani je Razorblade God veliko bolj neposredna plošča od prejšnjih dveh, po drugi strani pa je zaradi hammondsko orientiranih klaviatur na n…
Opazne spremembe so se zgodile tudi na glasbenem področju. Prej prevladujoča epskost se je skrila za tršimi, na trenutke že skoraj thrasherskimi kitarami. Po eni strani je Razorblade God veliko bolj neposredna plošča od prejšnjih dveh, po drugi strani pa je zaradi hammondsko orientiranih klaviatur na n…

4. 7. 2002, Matija Prnaver
Doomsword – Resound The Horn
Doomsword
Resound The Horn
Dragonheart Records, 2002
V DoomSword sta odlično združena staro in novo. Moč mogočnega riffanja po zgledu osemdesetih in novodobna prežetost z atmosfero. Delujejo mogočno. Glasba poteka počasi, a s tako močjo, da njenega toka ne skali noben odvečen element.
Resound The Horn je drugi album tega banda, v katerem so svoje moči združili izkušeni glasbeniki: Deathmaster in Dark Omen (Agarthi), Grom (Ancient), Guardian Angel II (Arkhe, Time Machine) in The Forger.
Z epskostjo se izkažejo v sedmih komadih, katerih dogajanje poslušalca potegne vase. Protiutež old school doomerskega riffanja so vmesne, nevsiljive melodične pasaž…
Resound The Horn je drugi album tega banda, v katerem so svoje moči združili izkušeni glasbeniki: Deathmaster in Dark Omen (Agarthi), Grom (Ancient), Guardian Angel II (Arkhe, Time Machine) in The Forger.
Z epskostjo se izkažejo v sedmih komadih, katerih dogajanje poslušalca potegne vase. Protiutež old school doomerskega riffanja so vmesne, nevsiljive melodične pasaž…

3. 7. 2002, Matija Prnaver
Inrage – Built To Destroy
Inrage
Built To Destroy
Scarlet Records, 2002
Ko so se člani švedskega banda Lost Souls lotili drugačnega sloga glasbe, se je začela zgodovina banda Inrage. Ne tako dolgo nazaj, saj je Built To Destroy njihov prvi album. Inrage že v prvo napadajo na polno. S thrashem. S powerjem, ostrino, agresijo, modernim zvokom. Jeklena pošast, ki se premika s težkimi koraki, ruši vse pred seboj.
Pri Inrage so v ospredju težki in distorzirani riffi, ki pa ohranjajo medsebojno povezanost, tako da njihova glasba sploh ni netekoča. Med riffe z največjo možno ostrino režejo solaže, izpeljane po repceptu tradicionalnega thrasha. Kar se tiča sloga igranja ki…
Pri Inrage so v ospredju težki in distorzirani riffi, ki pa ohranjajo medsebojno povezanost, tako da njihova glasba sploh ni netekoča. Med riffe z največjo možno ostrino režejo solaže, izpeljane po repceptu tradicionalnega thrasha. Kar se tiča sloga igranja ki…

2. 7. 2002, Matjaž Prešeren
Jelly Jam – Jelly Jam
Jelly Jam
Jelly Jam
Inside Out/SPV, 2002
Po odhodu Dereka Sheriniana iz Platypus so se ostali trije, Ty Tabor (vokal, kitara – King's X), John Myung (bass – Dream Theater) in Rod Morgenstern (bobni – Dixie Dreggs) odločili, da nadaljujejo s skupnim delom. A ne pod istim imenom, temveč z novim The Jelly Jam.
Brez klaviatur seveda ne gre isto, zato se The Jelly Jam stilsko razlikujejo od Platypus. A vzrok niso le klaviature. Tu sedaj ne moremo več govoriti toliko o progresivni glasbi kot o rocku, rock 'n' rollu. Seveda trio težko pusti ob strani svojo osnovno glasbeno izobrazbo in nekaj progresivnih elementov se tako še najde, vendar s…
Brez klaviatur seveda ne gre isto, zato se The Jelly Jam stilsko razlikujejo od Platypus. A vzrok niso le klaviature. Tu sedaj ne moremo več govoriti toliko o progresivni glasbi kot o rocku, rock 'n' rollu. Seveda trio težko pusti ob strani svojo osnovno glasbeno izobrazbo in nekaj progresivnih elementov se tako še najde, vendar s…

25. 6. 2002, Matjaž Prešeren
Vhäldemar – Fight To The End
Vhäldemar
Fight To The End
Arise Records, 2002
Kai Hansen se je preselil v Španijo in se preimenoval v Carlosa Escudera. Ne bojte se, seveda to ne drži, vendar pa mi je ob poslušanju prvenca španskih metalcev Vhäldemar ta asociacija takoj padla na pamet. A tu ne gre le za pevca/kitarista Carlosa, band v celoti zelo spominja na Gamma Ray. Najbrž ni več možno ugotoviti, koliko posnemovalcev so ti dobili v zadnjih letih, vendar od vseh teh bi zelo težko našli koga, ki bi bolj spominjal na njih.
V prvih treh komadih Carlos neverjetno »zadane« Kaiov vokal, pa tudi vse ostalo, hitrost, kitarske solaže in ritem ter ritem linija z bobni in bassom,…
V prvih treh komadih Carlos neverjetno »zadane« Kaiov vokal, pa tudi vse ostalo, hitrost, kitarske solaže in ritem ter ritem linija z bobni in bassom,…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
22. nov.
Rhapsody of Fire izdajo deseti album z naslovom Dark Wings of Steel
2013Koncerti & Festivali
Vsi
Domači
Tuji








