Moje poletje je minilo v odkrivanju ženskega brazilskega stila. Tudi žena je pri tem aktivno sodelovala in priznala, da ta res osvežuje in vodi do dobrega počutja. Gola resnica je, da moramo ljudje poskusiti nove stvari, sicer ostanemo pri starih razraščenih navadah. Ne morem verjeti svoji sreči, da sem na kar treh festivalih (!) v živo videl brazilski stil (bivših) prijateljic.

Zgornje besede se nanašajo na brazilska banda Nervoso in Crypto, ki si delita skupno zgodovino in članice. Na kratko, dve članici Nervose sta zapustili band ter ustanovili svojo Crypto. Podrobnosti ne poznam in me niti…

Nefarious Vermin v drugo. Tokrat z imenom Abolition of Tradition. Dolgometražni prvenec Postojnčanov Elongated Misery je izšel v koronskem poletju leta 2020, lani je sledil live split posnetek Grind Kaos Live z bandi Agregat, Iritator, Rektal Krek in Duplo Truplo, maja letos pa torej še aktualni plošček, ki njegovega predhodnika prekaša za dobrih šest minut več glasbe, a z osmimi komadi še vedno ne doseže več kot 23 minut skupne dolžine.

Na album Abolition of Tradition sem bil opozorjen v živo, in sicer v Murski Soboti na Vulva Feast Festu ali Tolminator Warmup Showu, kjer sta nastopila tudi Ne…

Norija z umetno inteligenco, predvsem s Chat GPT-jem, se nekoliko umirja. Koliko pomena moramo temu pripisati? Nas mora biti strah? Smo na začetku novega obdobja ludizma? Nas bo umetna inteligenca kmalu zamenjala – tudi v novinarstvu? Kako daleč smo od Terminatorja? Da bi dobil vsaj približen odgovor na ta in številna druga vprašanja, sem se odločil narediti eksperiment. Za dramski efekt distopične prihodnosti sem namensko izbral doom metal klasiko, kakopak. Chat GPT-ju sem dal sledeče navodilo: »Prosim, napiši recenzijo albuma Electric Wizard – Come My Fanatics... v največ 500 besedah in prev…

Ne, ne gre za recenzijo stare dobre video igre iz začetka 90. let, marveč za prvo ploščo danskega tria, ki nam ponuja zelo poslušljiv heavy metal z mogočnim priokusom dediščine Ronnieja James Dia.

Ko se pesem začne z visokim krikom in ostrimi, vendar ne prezahtevnimi kitarskimi akordi, navadno že veš, da gre za dober začetek, ki že daje slutiti na še boljše nadaljevanje. In tako se začne The Fall of the Ash. Vokalni del kombinira enoglasno in večglasno petje, potuje med čisto čistim ter zmerno hripavim petjem in se dinamično giblje med srednjimi ter višjimi oktavami. Zaradi vsega navedenega pes…

Še ena pozabljena ljubezen, na katero me je življenje spomnilo na letošnjem Tolminatorju. Mesece po Tolminu imam še vedno pred očmi izjemno energijo, ki jo je ustvaril band na odru. Izkušnje naredijo svoje oziroma dosti je že kilometrov na teh gumah, bi rekli Avstrijci. Po eni strani me je sram, da sem nekako po norem živem snidenju z njimi na Wacknu 2008, kjer sem bil too drunk to stand (slaba šala na njihovo priredbo komada Too Drunk To Fuck od Dead Kennedys) meni nič tebi nič, popolnoma pozabil na njih.

Arhetipovski thrasherski riffi so mi bili, čeprav sem album poslušal prvič, od nekod zna…

No, v svoji grešni zaverovanosti vase sem menil, da okvirno lahko vem, kaj lahko pričakujem. Tridesetletni metalski staž me je navdajal s samozavestjo, da bom tudi tole z lahkoto vrgel raz hrbet in spravil na pleča … ampak sem se zelo zmotil. Tole je bilo, ako uporabim ponarodelo sposojenko iz angleškega jezika za moja ušesa: »More brutal than death metal!« Gre za drugo, eno uro trajajočo ploščo simfoničnih power metalcev iz Združenih držav, ki te zlorabi, razmesari, raztrga, razcefra in sežge do zoglenele neprepoznavnosti z blast beati veselja, poskočnosti in razigranosti.

Že The Path Untrave…

Švedski progresivci Soen, ki so nedavno zaključili evropsko turnejo, s katero so oboževalcem pobliže predstavili najnovejši izdelek Memorial, so tudi tokrat obšli naše kraje. Nekako me žalosti, da bandi, ki skozi leta zrasejo in si z delom ustvarijo neko ime na sceni, enostavno zaobidejo našo prelepo državo. A to je tema za kdaj drugič. Od zadnje izdaje Imperial sta minili dve leti, Soen pa so v tem času kar pridno zavihali rokave in ustvarili nov dolgometražec z naslovom Memorial.

Kdor se je že pobliže srečal z glasbo iz hiše Soen, bo hitro pritrdil dejstvu, da so Švedi mojstri prepletanja trš…

Očitno smo priča prebujanju zanimanja za 1. svetovno vojno med metalskimi navdušenci na ozemlju nekdanje skupne države. Tako so poleg Prognan s Hrvaške, ki so tematiko naslovili na res surov, doživet, pretresljiv in mogočen način, Forever Storm iz Srbije še druga skupina, ki se je je lotila. In na kakšen način? No, na heavy/power metal način, vendar ne na udaren način, kakor npr. Sabaton, marveč v glavnem skozi vseprisotno spevnost in kičasto melodičnost, ki se spogleduje že s komercialnim rockovskim mainstreamom. Ne morem trditi, mar namerno ali ne, vendar glasbeni slog na plošči močno odslik…

Marduk po 33 letih v petnajsto. Da je bilo treba stopiti na zavoro, je menda začutil tudi band, saj Viktoria nikakor ni dosegla kriterijev kakovosti, ki jih je določil plošček Frontschwein. Pet let po Viktoriji imamo torej nov celovečerec, ki sliši na ime Memento Mori. A ob pogledu na bandovo diskografijo in upoštevajoč svojo uvodno trditev moram vseeno pristaviti, da Švedi niso povsem mirovali, saj so v tem vmesnem obdobju zadnjih dveh albumov dosti potovali ter izvajali dvoranske in festivalske turneje, ki se na diskografiji poznajo v obliki live ploščkov. Torej: band morda ni ničesar začuti…

Tole je pa trajalo. Ne izdaja novega albuma od Neurotech, temveč to, da sem se jaz temu uspel posvetiti do te mere, da lahko na tem mestu berete recenzijo. Tretji album po bandovem koncu delovanja v letu 2017 z izdajo takrat desetega albuma The Catalyst je izšel v zame ravno nerodnem času, ko sem bil polno zaseden s številnimi drugimi projekti (beri: bandi, koncerti in festivali), tako da sem se lahko na polno posvetil albumu komaj poleti. Pa še od takrat do danes je trajalo večno dolgo, da sem končno začel pisati te vrstice. A dejansko tako ne bi smelo biti, saj je Wulf izdal svoj najbolj met…