Kataklysm tradicionalno začnejo vsak album s citatom iz kakšnega filma. Tokrat postrežejo s »Kralji so morda izbrani od bogov. A vseeno delajo človeške napake«. Osebno je moji, bolj filozofski kot politični osebnosti bolj pri srcu misel s ploščka Meditations, ki pravi »Da prevlada zlo, je dovolj že, da dobri ljudje ne storijo nič«. V duhu kraljevih napak pozivam vse, ki vam je Goliath dolgočasen in zveni isto kot vsak že izdan album od Kataklysm, naj bandu ne sodijo prestrogo, da so ostali zvesti svojemu prepoznavnemu slogu. A če sem iskren, ne pomnim takšnega počasnega kitarskega riffanja kot…

Ja, po lanskem obisku odličnega koncerta Saturnus in Esoteric v Ljubljani sem si letos privoščil najprej njihov nastop na Brutal Assaultu in nato še poslušanje njihove letošnje plošče. In ja, moje doomerske ušesne brbončice so z nivojem letošnjega uživanja dooma lahko več kot zadovoljne. K temu je seveda pripomogla tudi The Storm Within, peta plošča Dancev Saturnus.

Gre za malenkost manj kot celo uro trajajoči venec melodičnega gothic dooma, sestavljenega iz sedmih vrst cvetov (pesmi). Prva, naslovna pesem, skozi začetno umirjeno igranje akustičnih kitar in nežnih mamljivih valov klaviatur vabi…

Dobra stvar obiska festivalov je ponovno snidenje s pozabljenimi ljubeznimi. V času, ko vsi brezglavo hitimo in se ženemo za kariero, denarjem, igračami in si gradimo spomenike, ki jih bomo itak čisto vsakega do zadnjega pustili na tej stani groba, je pravi blagoslov občutiti svobodo na festivalih, kjer s praznimi mislimi tekom dneva, vedno prisoten v sedanjem trenutku, spremljaš bande na časovnici. Včasih, ampak res včasih, pa stopi na oder kakšen band, ki ti je bil nekoč ljub in so ga iz neznanih razlogov pota življenja izbrisala iz eksistence. Zame je to nizozemska thrash/death oprava Legio…

No, naslovnica, ki plastično izpričuje kanibalizem (slog risanja me je nekoliko spomnil na Leprosy od Death in še kakšno naslovnico od Toxic Holocaust) in me zelo spominja na tozadevne oblikovne trende v meni zelo neposlušljivem brutal death metalu, zagotovo ni delovala kot obetaven aperitiv pred poslušanjem tretje plošče Kanadčanov Terrifier, katerih glasbenega ustvarjanja še nisem poznal.

Na srečo je fantomski negativni priokus na brutal death metal minil takoj, ko so mi ušesa prestrelili prvi rafali kitar in sunki bobnanja – thrash metal, tooooo!!!!!! Trial by Combat začne ploščo brez kompro…

Ob odkritju, torej ko sem prvič poslušal ploščo War of Dragons, sem v Švedih Bloodbound videl novo upanje v žal prenapihnjenem in vse preveč ponavljajočem se balonu power metala. Združevali so glavne powermetalske prvine: dinamičnost, glasbeno baročnost, tehnično bravuroznost (v gabaritih power metala, seveda), spevnost, večglasno petje in ... zmaje. Nenazadnje sem pri recenziji omenjene plošče, objavljeni na portalu Profanity, zapisal, da pesem Dragons are Forever predstavlja novodobnega naslednika klasike Emerald Sword iz franšize Rhapsody. Vmes izdani Rise of the Dragon Empire in Creatures …

Band je skrenil s poti, ki jo je začrtal s predhodnim albumom Northern Chaos Gods. No, ali pa je že prej bil na tej poti, pa sem samo jaz napačno ocenil smer. Kakor koli že, ravno to, kar mi je bilo na predhodniku najmanj všeč, se na aktualnem ploščku nadaljuje. In kaj je to? Spogledovanje z lastno diskografijo.

Konkretno: pri komadih Wargod in Blashyrkh My Throne so reference že preveč očitne. Prvi se naslanja na komad Tyrants z albuma Sons Of Northern Darkness, medtem ko pri drugem že ime pove vse. Na eni strani zimzeleni Blashyrkh (Mighty Ravendark) s kultnega albuma Battles in the North, na…

Danes besede namenjam zagotovo naključno izbranemu španskemu bandu iz Madrida, ki misli, da je v Göteborgu v devetdesetih. Recenzija bo zelo objektivna, saj zagotovo osebno ne poznam in ne prijateljujem z basistom, ki me zagotovo ni prosil, naj poslušam album in napišem, kaj si mislim o njem. Temu človeku zagotovo ni ime Pablo in zagotovo ni z novim poglavjem banda prevzel basistične odgovornosti svojega predhodnika.

Ker sem band izbral naključno, je, sklepam, slovenski publiki manj znan. Pobrskal sem po Metal Arhivih in izvedel, da je band aktiven že dobro desetletje, v tem času pa je izdal dv…

Tokrat sem rabil kar nekaj časa, da sem se lotil recenziranja novega ploščka od Darkthrone. Ker gre za meni enega najljubših bandov, v preteklosti s tem nikoli nisem imel nobenih težav. Vedno sem nestrpno pričakal nov album in ga nato tudi množično vrtel doma, v avtu, na poti ... A tokrat me je minilo že po prvem poslušanju.

Pri ploščku Goatlord (Original) gre za originalni posnetek tega kultnega albuma, ki je ob svojem nastanku le s težavo ugledal luč sveta. Kasneje so temu originalu, o katerem bo danes tekla beseda, dodali vokale in album je izšel leta 1996. Po dolgih letih poslušanja zasedbe…

Po štirih letih od izida albuma Legends from Beyond the Galactic Terrovortex se junaki iz domovine Fife, skupina Gloryhammer, vračajo z novimi pripovedmi. Ta povratek je kronan z naslovom albuma Return to the Kingdom of Fife. V tem izjemnem delu se skozi deset med seboj prepletajočih se pesmi razpletejo dogodivščine Angusa Mc'Fifa v nuklearnem kaosu, ki obvladuje kraljevino Fife po prevzemu s strani mračnih sil. V teh štirih letih so tudi člani Gloryhammer doživeli spremembe. Vlogo Angusa Mc'Fifa zdaj prevzema Sozos Michael, ki je nadomestil Thomasa Winklerja. Winkler je zapustil skupino zarad…

Prej več kot deset let nič, zdaj pa že kar drugi album v roku nekaj mesecev. Prognan so nam po prvencu Naši životi više ne postoje servirali še kompilacijski album, ki je sestavljen iz že znanih pesmi v novi preobleki in novih pesmi, ki jih predhodno še nismo slišali. Ob 15. obletnici delovanja banda ta povezuje svoje korenine z nedavnim ustvarjanjem. V ta namen sta bila izbrana po en komad z demo posnetka Follow the Blind iz leta 2009 in z EP-ja Jama iz leta 2012, dva komada sta ostala od snemanja že omenjenega prvenca, in sicer Kolašinska brigada in 1300 kaplara, medtem ko so ostali komadi o…