Da zagrizemo v jabolko brez obotavljanja, kot so to naredili ameriški progresivci Born of Osiris, ki na sceni kričijo od leta 2009, po dveh letih pa so julija letos ponovno izdali svežo celovečerno stvaritev, ki je že s prvo pesmijo poslušljiva.

Poster Child odpre ta plošček in je na prvo uho (z zornega kota nekoga, ki metalcore in progressive posluša na kvatre) basovno in vokalno dovolj težka, da ni pomisliti, da je to metalcore. To se mogoče bolj sliši sredi drugega komada White Nile, ki je marca prvi nadražil poslušalce za novo plato. V maju mu je sledil Angel or Alien, ki je bil ravno tako…

Monaška enočlanska zasedba Godkiller ni obstajala dolgo, toda po drugi strani je v svojih dobrih sedmih letih obstoja doživela številne glasbene spremembe oziroma transformacije. Zasedbo je leta 1993 ustanovil multiinstrumentalist in edini ustanovni član Duke Satanaël, in sicer sprva zato, da bi se posvetil ustvarjanju death metala. V tem duhu je nastal leta 1994 prvi demo posnetek z naslovom Ad Majorem Satanae Gloriam, a Duke že takrat ni znal skrivati svojega koketiranja z black metalom, zaradi česar je omenjeni demo izpadel močno blackish obarvan.

Žanrsko povsem nedvoumen pa je že bil bando…

Ameriški black metal? Hm, ob taki znamki vedno nekoliko dvignem obrv, saj me v dosedanji, ne tako kratki karieri poslušanja blacka (z izjemo katere od starih plošč Absu), še noben black metal iz »dežele svobodnih in doma pogumnih« ni prepričal oziroma navdušil. Ne, niti precej širokemu blackmetalskemu poslušalstvu ljubi Wolves in the Throne Room me niso. Navkljub navedenemu možnosti za presenečenje in seznanjanje z novostmi seveda puščam odprta vrata.

Athropia je po dveh predhodnih demo izdajah prva, nekaj več kot pol ure trajajoča plošča tria, sestavljena iz petih pesmi. Prva pesem All that b…

»Ljubljanska blackened speed metal zasedba HellSword je nastala leta 2009, junija 2011 je v samozaložbi izdala svoj prvi demo posnetek Blasphemy Unchained, marca 2012, le dobrih devet mesecev kasneje, pa je po njegovi razprodaji sledila ponovna izdaja z nekoliko spremenjenim in daljšim izborom pesmi. Dodana je bila avtorska pesem Burn The Chapel, priredbo pesmi Witchcraft legendarnih Bathory pa je zamenjala nekoliko primernejša priredba pesmi Live Like An Angel (Die Like A Devil) nič manj legendarnih, morda za nianso kultnejših Venom.« (vir: Paranoid, recenzija HellSword – Blasphemy Unchained)…

V zadnjem desetletju je na metal in rock sceni nastalo kar nekaj tako imenovanih »superskupin«, v katerih se združijo bolj ali manj velika imena instrumentalistov in vokalistov z namenom ustvarjanja glasbe, ki v večini primerov obrodi izjemne rezultate. Kljub vsemu pa vsi rezultati tudi niso poslušljivi za vsa metal in rock ušesa. Skupina, o kateri bom danes zapisala nekaj stavkov, deluje pod imenom The Aristocrats, sestavljajo pa jo trije mojstri altentativne oziroma rock/metal glasbene scene. Kitarist Guthrie Govan, ki je sodeloval z mnogimi ustvarjalci, med drugim sta bila to Steven Wilson …

Čeravno se uvrščam med ljubitelje vikinškega oziroma poganskega metala, me že ob pogledu na tovrstna imena skupin po navadi zmrazi. Ne gre za mrzlico ali kaj podobnega, le moja ušesa in možgani so zaradi slabih preteklih izkušenj z glasbo skupin, ki uporabljajo imena, kot so Finntroll ali, Bogovi, rešite nas vsega hudega, Skálmöld, instinktivno malo alergični nanje. Ker se ne želim po nepotrebnem samouničevati na način, da bi se prisilil v poslušanje cele plošče, sem tokrat izbral EP.

Gre za skupino iz Kanade, ki naj bi preigravala poganski oziroma folk metal. Čeprav naj bi navedeni zvrsti nek…

Naj kar takoj spustim mačka iz žaklja ... Vulture Lord so norveška trashy black metal zasedba in tako tudi zvenijo. Zasedba je bila po številnih menjavah imena ustanovljena leta 1995, nakar je moralo preteči kar nekaj časa, da je leta 2003 luč sveta ugledal prvenec Profane Prayer. Tega pa dejansko omenjam samo zato, ker je ta neposreden predhodnik trenutno aktualnemu albumu Desecration Rite, saj je band po izdaji prvenca deloval podobno kot pred njim, in sicer se je ukvarjal z manj obsežnimi izdajami, ki niso prinesle skoraj nič nove glasbe.

Če bi bil zloben, kakršen je black metal iz hiše Vul…

Nisem si mislil, da bom letos še enkrat recenziral kar koli od Sodom. Veterani nemške in svetovne (thrash) metal scene so v prvem koronskem letu izdali svoj 16. studijski album Genesis XIX, za katerega so po albumu Decision Day iz leta 2016 ponovno prejeli nagrado Preis der deutschen Schallplattenkritik (»Nagrada nemške kritike gramofonskih plošč«), v drugem koronskem letu pa nadaljujejo s studijskimi izdajami. Tokrat z EP-jem, ki je dobil naslov po enem od bandovih klasik, komadu Bombenhagel z albuma Persecution Mania iz leta 1987.

Z naslovnim komadom nas Sodom spomnijo na svoje speed black m…

»OINKK, OUIIII BLEURGH TATATATATATATTA«

Grind je za večji del poslušalstva neprebavljiv: težke zvočnosti, ekstremiziran vokal in besedila ter na splošno preveč razbijanja. Goregrind je do neke mere še dodatna ekstremizacija omenjenih lastnosti, ki pa teži že skoraj k parodiji, Čehe Spasm pa lahko umestimo med evropske »ponose« žanra.

Češka je sicer znana kot evropska prestolnica grinda in ekstremnih žurk, dežela festivala Obscene Extreme in izredno poceni piva. Spasm so v tem smislu že dobrih 20 let ambasadorji demencialnega, gnilega in brutalnega goregrinda. Trio, ki je že večkrat razgibal tud…

Aktualni EP dodatno izpostavlja, da so Mayhem leta 2019 izdali odličen album Deamon, ki se glasbeno močno naslanja na bandov kultni prvenec De Mysteriis Dom Sathanas. Poleg 10 komadov, ki sestavljajo redni del albuma, je band nekatere različice tega opremil še z bonus komadoma Black Glass Communion in Everlasting Dying Flame. Celostno gledano je to pomenilo 12 komadov, ki častijo bandov velikanski vrhunski prvenec.

No, taista dva komada pa sta trenutno na aktualni izdaji del trojice avtorskih komadov, ki jih otvori povsem svež komad Voces ab Alta. V slogu že omenjenega ploščka Deamon gre za zl…