Nekaj informacij: »Breka Fest je slovenski poletni dvodnevni težkometalni glasbeni festival, ki se odvija v Srednji Bistrici v Prekmurju. Njegov začetek sega v leto 2008 in poteka neprekinjeno do današnjih dni. Priložnost daje predvsem zvrstem ekstremnega metala, kot so grindcore, goregrind, thrash metal, pa tudi punk rocku in hardcoru. Na njem so med drugimi nastopili Gutalax, Železobeton, Carnal Diafragma, Noctiferia in Odpisani. Promovira tudi neuveljavljene prekmurske, slovenske in tuje metalne glasbene skupine.« (vir: Wikipedija)

Popravek: Festival boste laže našli, če boste kot cilj v navigacijo vnesli »Kantina, Gornja Bistrica«. In seveda je bil festival prvič organiziran leta 2008, ampak z malo matematike je možno ugotoviti, da je vmes bil dvakrat odpovedan, sicer bi letos bila že XIX. edicija.

Še nekaj informacij: »Breka Fest se odvija na prostem na prizorišču Kantina ob reki Muri. Poteka dva dni konec avgusta, obiskovalci pa spijo na površini ob koncertnem prizorišču v improviziranem kampu. Festival organizira društvo D. A. M. B. (Društvo alternativne mladine Bistrica). Poteka osemnajsto leto zapored, kar ga uvršča med najdlje trajajoče slovenske metal festivale.« (vir: Wikipedija)

Popravek: No, ugotovili smo že, da navedba o neprekinjenosti ne drži.

Sicer pa je res, da društvo D. A. M. B. z veliko dobre volje in veselja do ekstremne glasbe skrbi za metalsko dogajanje v Prekmurju, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Sicer sem v Tolminu v enem pogovoru trdil, da ni slabo, da Tolminator daje oder tudi hardcoru, ker Slovenija to potrebuje, za čemer še vedno stojim, a tovrstno vlogo na drugem koncu Slovenije Breka izvaja že skoraj dvajset let – a pač v manjšem dosegu, zato je dobro, da je ta zvrst pri nas dobila dodatna krila.

Pa preidimo k letošnji ediciji oziroma petkovemu programu:

20.00 Survived by Nothing
21.00 Relentless Youth
22.00 Omega Diatribe
23.00 In Other Climes
00.00 Human Host Body
01.00 Moshead

Survived by Nothing na Breka Festu XVII
Survived by Nothing so hrvaški metallic hardcore band, za katerega na podlagi skopih informacij na spletu sklepam, da je dokaj mlad. Oktobra lani so Hrvati izdali plošček Autumn Promo '25, ki je očitno njihov edini studijski posnetek. Ko sem se postavil pred oder oziroma ko sem prisluhnil bandu, me je v marsičem spomnil na marsikaj že znanega, kar sem slišal v preteklih nekaj letih, ko se sporadično »ukvarjam« s hardcore sceno. Band je bil na poskok kot tudi nekaj najbolj zainteresiranih obiskovalcev pod odrom, ki so že krilili z rokami in izvajali krožne udarce po zraku z nogo. Kvartet oziroma njegov pevec je zadnji komad napovedal z besedami »da še zadnjič zaplešemo«, kar menim, da je dovolj zgovorno o tem, kaj se je dogajalo.

Relentless Youth na Breka Festu XVII
Za vsako stvar se najde pravi čas. Medtem ko me Relentless Youth lani novembra na Halloween Massacre III niso kaj prida zanimali, je bila minuli petek zgodba povsem drugačna. Peterica me je s svojim hardcore punkom takoj pritegnila in nenadoma sem šel s koleni par centimetrom v počep oziroma sem se začel zibati sem ter tja. Bolj melodičen in predvsem punkish pristop mi je bil v tistem trenutku pisan na kožo, vse, kar je band ponudil, sem z veseljem konzumiral. Najbolj me je pritegnil Embracing Hate, ker vsebuje najmočnejšo punk komponento, drugi na seznamu najljubših je bil zaključni Exploitation, vmes mi je na žulj stopil komad Laughter/tears zaradi baladnega uvoda, medtem ko sem si Tanovega 1 zapomnil po koketiranju z metalcorom, saj je izpadel precej bolj melodičen. In ja, slednji še nima končnega imena, ga bo pa dobil kaj kmalu, saj band že eno leto dela na novem albumu.

Omega Diatribe na Breka Festu XVII
Ponovno hardcore, tokrat iz Madžarske, in z močno dozo groova, ustvarjenega v duhu djenta. Kvartet se je predstavil z nekoliko zahtevnejšimi komadi oziroma kompleksnejšimi aranžmaji, njihove viže so zvenele bolj polno in epsko, a vseeno ne preveč zahtevno, da jim ne bi bilo možno poskočno slediti. Bandu je z lahkoto uspelo pregovoriti publiko v circle pit, v katerem se je znašel mladostnik oziroma osnovnošolec, ki se je po končanem kroženju ponosno in vesel skril za očetovim hrbtom. Čudovito! Sicer so Madžari kar dosti komunicirali, povedali, da je nastop na Breki njihov zadnji letošnje poletne turneje, ki je obsegala nekaj nastopov na večjih prizoriščih, a naj bi bili Brekovci nekaj posebnega in zaradi tega nas ne bodo pozabili. Počutili so se »cosy like home«, sicer pa sem ujel, da nam je kvartet serviral komad Parallel z albuma Metanoia in Indoctrinated z albuma Deviant. Med slednjim se je našel par moških srednjih let, ki je v ritmu komada izvedel Macareno. Nepozabno!

In Other Climes na Breka Festu XVII
Tako, pa se je začelo zamujati. Že Omega Diatribe so nekoliko prekoračili čas za »changeover«, pri In Other Climes je bila potem zamuda že zaznavnejša. A to sem verjetno opazil samo jaz ali povedano drugače: ob nastopu headlinerjev prvega večera se ni nihče drug ubadal z uro. No, morda band za njimi, hehe. Sicer pa nas je čakala še ena doza hardcora, tokrat med drugim bolj thrashersko obarvana. A In Other Climes niso samo to, svoje viže mešajo namreč še z metalcorom, tako da na koncu proizvedejo neko klasično crossover mešanico, ki je značilna za bande, ki se vrtijo okoli hardcora. In povsem standardno so pod črto izpadle melodije, na katere s(m)o lahko plesali. Francozi sicer znajo popestriti dogajanje, a okleščeni na osnovni breakdown, ki je bil v petek tudi pri njih v ospredju, niso ponudili kaj dosti drugačne glasbe kot bandi pred njimi. A bogate odrske izkušnje so se bandu konkretno poznale, komunikacija s publiko je bila ves čas sproščeno prijetna, med komadi pa je pevec tudi znal odstopiti mikrofon najpogumnejšemu kruljaču pod odrom. Se pa peterica iz Nice trenutno pripravlja na nov album, s katerega je seveda tudi bil sestavljen petkov meni.

Human Host Body na Breka Festu XVII
Glavni band, zaradi katerega sem potoval v Prekmurje, in band, ki sem ga v petek najbolj pričakoval. Odkar so Koprčani izdali album Brez izhoda, brez upanja, sem se na vse možne načine trudil, da bi jih kje ujel v živo, a zaman. Iz tega razloga kakšno uro vožnje od doma oddaljen nastop niti približno ni predstavljal nepremagljive ovire. Tudi grozeča nevihta, ki je pustošila po zahodnem delu Slovenije, je do nas prišla samo v obliki nekaj močnejših sunkov vetra, tako da so se Human Host Body brez ovir lahko lotili proizvajanja lastne nevihte. Četverica, ki je pred kratkim zamenjala kitarista, je nastopila s poznano energijo, ponižno hvaležnostjo in odločno mržnjo proti vsem fašizmom tega sveta: »Če komu še ni jasno, smrt Izraelu in smrt AfD!« Seveda z iztegnjenim sredincem! Najgloblji growl večera in najhitrejše ter najbrutalnejše kitare večera so božale naše duše, koketiranje z udarnostjo Cannibal Corpse je bilo zgolj slučajno in posledica osebnih izkušenj, kar pa seveda ne zmanjša polne malhe veselja. Za pikico na i je band s splita s Storm of Sedition zaigral komad Grobovi globine kličejo tvoje ime, moj najljubši komad, za dvojno pikico na i pa sem po koncertu celo smel iti z dotičnim splitom na vinilu domov. Več si dejansko kot »fanboy« ne bi mogel želeti.

Moshead na Breka Festu XVII
Točno en teden prej sem bil na dogodku Dan piva in glasbe priča temu, zakaj so Moshead v Sloveniji tako priljubljen thrash metal band, posledično sem se tudi na Breki veselil njihovega nastopa. In zdaj tisti slavni: »Ampak!« Band se je zlil s programom petkovega večera kot slon v trgovini s porcelanom. Predhodni nevihti iz Kopra ni bilo moč konkurirati, česar Moshead sicer tudi niti niso poskusili. Kot prvo je bila zaznavna konkretno zdesetkana publika, preostali pa smo v slogu starega metalca bili v glavnem opazovalci in smo posledično manj sodelovali pri tem, kar so Škofjeločani počeli na odru. Kljub umirjeni situaciji pod odrom je band dal vse od sebe, le basistke ni delil z nami – Moshead so nastopili kot trojica. Z vidika setliste bi rekel, da smo bili deležni skrajšane različice tisti iz Škofje Loke, in če se prav spomnim, sem slišal Retribution in Stuck No More enega za drugim.

Ker sem že tako ali tako vse kaj drugega kot redkobeseden ... Ura je bila pozna, noge in glava utrujena, sledila je pot domov.