Jon Börnoe

Orto Bar, Ljubljana, 13. 2. 2026

Objavljeno 17. 2. 2026

Jon Börnoe

Zelo redko se zgodi, da greš na koncert in se ti niti malo ne sanja, kaj približno pričakovati od večera. Jon Börnoe. Kdo za vraga je oziroma so to, se vas večina sprašuje. Lahko bi bil kak ameriški kantavtor, folk ali country pevec. A ne, ti nimajo »Umlauta« v imenu in ti dve pikici nad o-jem nakazujeta, da gre za nekaj bolj metalsko usmerjenega. Do pred kratkim tudi sam nisem vedel, da obstaja band s takim imenom, a po povabilu njihovega kitarista Gregorja Deželaka sem si v petek zvečer vzel dve uri časa in se odpravil v Orto Bar. Pred tem sem se vsaj malo seznanil z glasbo tega skoraj da ne mističnega banda.



Še malo dejstev o Jon Börnoe. So klasični metal kvintet z dvema kitarama, brez klaviatur. Leta 2022 so izdali prvenec Neither Aliens nor Strangers, ki so ga posneli z znanim kitaristom Petrom Deklevo. Glasbeno so zelo zanimiva variacija  heavy metala z dodatki dark atmosfere, rahlega psihadelizma in modernega hard rocka. Zvenijo kot nek unikat slovenske metal/rock scene. Ogrodje zasedbe predstavljajo frontman Boštjan Paliska, basist Viktor Kastelic in že omenjeni Deželak. Od izida sta odšla bobnar in drugi kitarist, katerih mesto sta zasedla mladeniča iz srednje glasbene šole. Zanimiva kombinacija učene mlade sile in izkušenih samoukov je stopila na manjši oder Orto Bara in s koncertom v okviru turneje Still No Strangers Tour obeležila deseto obletnico obstoja banda. Bolj kultno ime turneje že težko najdeš, čisto v stilu Whitesnake/Deep Purple/Iron Maiden, to pa samo mistiko okoli banda še poveča. Kdor je manjkal v Ortu, je zamudil edini koncert te turneje. Boštjan je na koncu napovedal, da se vidimo na naslednjem čez tri in pol leta. Verjetno je od njihovih prvih treh minilo približno toliko časa. Tako je, petkov koncert je bil njihov četrti, prvi v prenovljeni zasedbi.



Vse okoli njih se zdi nekaj posebnega in tudi koncert je ponudil izkušnjo, ki jo le redko doživiš v trideset- in večletni zgodovini obiskovanja koncertov. Do kakšno minuto, dve pred začetkom so bili člani (ne bom trdil, da vsi) še pomešani med publiko. Bal sem se, da bom med redkimi obiskovalci, a kult tega banda je v Orto privabil recimo nekje med 70 in 100 folka. Kar nekaj njih je nosilo tudi njihove T-shirte. Malo pred deveto uro so stopili na oder, in ko se je našel še pevec, so začeli. Začeli so zelo udarno z Angelico in po njej je sledila prva pavza. Za vraga, basa se ni slišalo. Tonski mojster je prišel enkrat, dvakrat, basist je odšel v zaodrje, se vrnil in po nekaj minutah se je vse uredilo. Nov začetek je predstavljal Of the Stars. Res dober komad, v katerem izstopajo močni riffi, ki gradijo razpoloženje. Za to je sicer zelo dobro skrbel frontman Boštjan. Skrit za sončnimi očali je dobro vodil koncert, zabaval z nagovori, dvigoval vzdušje ob raznih pripetljajih itd. Že kmalu po začetku je šel med publiko, jo povabil in zvabil bližje odru, kdaj tudi ostal med publiko in spil kak požirek ali dva, na primer med instrumentalom Ron Jeremy's day off. V bistvu se bandu ni poznalo, da na odru stojijo zelo redko. Kastelic in sploh Deželak sta videla že tako ogromno število koncertov in vesta, da je treba med igranjem kdaj tudi stopiti skupaj in odpozirati. Odigrano je bilo na nivoju, slišati in videti pa je bilo res prav všečno. Tudi mlajšima članoma banda se vidi, da sta že mojstra svojih instrumentov. Na primer z jamom sta rešila daljšo pavzo pred zadnjim komadom rednega dela, ko je Deželaku počila struna na kitari. To je tako, ko se odpraviš na turnejo brez roadiejev … Čas je neumorno tekel, v zgornji dvorani se morajo koncerti zaključiti ob desetih in videti je že bilo, da se bo koncert končal z osmimi komadi, ki so tudi vsi na plati. Na srečo v zaodrju še ni bilo oboževalk in Deželak se je še pravočasno vrnil, da so v zadnjih minutah do desete ure stisnili še eno Angelico in Of the Stars. »Stiskača« (Scream Room in Last Affair), kot mirnejšim komadom reče Paliska, so pa odigrali že prej.



Vse je enkrat prvič. Prvič sem prisostvoval koncertu, ki je v celoti trajal kakšno minuto več od ene ure. To je bil najkrajši koncert, ki sem ga kadarkoli videl. Prvič sem si ogledal turnejo nekega banda v celoti. Verjamem, da bodo za naslednjo spet našli neko izvirno ime, in pa prvič sem videl Jon Börnoe. Band se splača preveriti, na njihovem kanalu v Youtubu so objavljeni vsi komadi z albuma Neither Aliens nor Strangers. Če odmislim vse te »piz…«, ki so se jim dogajale, pa je band dovolj zanimiv in kvaliteten, da bi poleg takšnih solo ekskluziv lahko nastopil tudi kot predskupina širokemu spektru bandov, od tršega rocka do ne preveč ekstremnega metala.

Setlista: Angelica, Of The Stars, Long Way Home, Dive!, Scream Room, Ron Jeremy's Day Off, Last Affair, My Kin, Angelica, Of The Stars.

Avtor:Matjaž Prešeren