REPORTAŽE

18. 10. 2021

Mrtvaški Ples Vol. 1: Srd, Vulvathrone, Kholn, Đornata

KUD Channel Zero, Ljubljana / 16. 10. 2021

Minulo soboto so se slovenski metalski publiki kot organizator prvič predstavili Mrtvi Kulturniki, ki naj bi bili »na sceni frišen kolektiv z niti ne tako frišnimi obrazi«. Za vsem skupaj seveda ponovno stojita Vesela Dihurčka, ki podobno kot v primeru Fundamentum pomagata z nasveti ali pa morda samo vpeljujeta nove tematske večere, ki se jih kot ljubitelj ekstremnega metala seveda zelo veselim in pozdravljam. Na prvi Mrtvaški ples so vabili Srd, Vulvathrone, Kholn in Đornata, vse bandi, ki jih slovenska publika dodobra pozna – morda ne vsi vseh, a našteta imena v glavnem pri vsakem metalcu vzbujajo določene asociacije in spomine. (Dejan)

Ko je naš mali kolektiv iz Štajerske, ki ga je med drugim sestavljal tudi z Metelkovo povsem nepoznan basist od na ta večer nastopajočih grinderjev Vulvathrone, prispel na kraj zločina, se nam je prikazala zelo lepa slika. Parkirišče pred klubom Channel Zero in parkec na Metelkovi sta bila že konkretno polna. Ali se je poznalo, da je sobota, ali pa smo metalci zaradi še zmeraj trajajoče zdravstvene krize samo hvaležni kakršnega koli koncertnega dogajanja, je zame do konca večera ostala neznanka, ki pa po drugi strani sploh ni tako zelo pomembna. Sicer je bilo malo »sitno« tako dolgo čakati v vrsti na svojo vstopnico, a po drugi strani sem bil vesel, da bom ponovno lahko prestopil prag Ch0 in pri tem nikakor ne bom sam oziroma sameval. Resda ne bi želel trditi, da sem pogrešal vonj dvorane, a ko sem stopil vanjo, je bilo prijetno s polnimi pljuči zadihati ta »poznani« zrak, ki te čaka pred začetkom koncerta. (Dejan)

Kot sem že omenil in kot je razvidno iz naslova, so tega otvorili lokalni hardcore/crust pankerji Đornata. Od banda nisem pričakoval nič drugega kot glasbo, ki te direktno in močno udari po glavi, in to sem tudi dobil. Trojica iz Ljubljane nažiga neusmiljen pank, katerega srce je ritmična bas kitara, medtem ko kitara proizvaja močno distorziran šus, ki ves čas vabi k norenju. Do nekega razvrata pod odrom sicer ni prišlo, saj je a) bila za to ura še prezgodnja ali pa b) smo metalci bili preveč zadržani, da bi noreli na pank ritme. Zato smo band, ki se nam je predstavil z dobre pol ure dolgim setom, nagradili »samo« s čupanjem. In ko se je Danu na basu/vokalu odpel pas od kitare in je ta zletela na tla, se je ta znal malo pošaliti na svoj račun, češ, da bo zasedba s pomočjo takšnih prekinitev pa morda le zapolnila zanje rezerviranih 40 minut. Na koncu je trojica bila malo krajša, a se je vsaj meni z zaključnim komadom Squat pozitivno vpisala v dolgotrajni spomin, kar pa je po besedah banda, s katerim sem po njihovemu nastopu spregovoril nekaj besed, tudi glavni namen tega. (Dejan)

Po punk udarcu je mrtvaški ples postal res mrtvaški. Na oder so stopili velenjski black metalci Kholn. Zasedba, katere večji del članov aktivno sodeluje pri vsaj še enem velenjskem metal bandu, je na sceni (menda) od leta 2013, njihove uradne izdaje pa predstavljata Demo iz leta 2015 in pa sodelovanje na kompilaciji Metal 4 Lignit s komadom Genocide. Fante sem že večkrat videla na odru stati z njihovimi drugimi zasedbami, temačne viže Kholna pa sem tokrat slišala prvič. Obilica megle na odru in glasba, ki ti pokonci postavi kocine na hrbtu. Hladno, umazano, bljek. Četudi postava morda na prvo žogo ne daje izgled black metal banda, pa njihov surov zvok, ki globoko spominja na skandinavsko sceno iz 90-ih (beri Mayhem), sovpada tudi z videzom vseh članov na odru. Vokalist Vrag s prezenco pokojnega Deada in prav takšnim mrzlo trpečim vokalom zaledeni kri po žilah. Bobnar Morgoth (Cordura, Marax ...), ki je bil bolj ali manj celoten del dogajanja v megli, je s podkrepitvijo že tako odlične instrumentalne podlage poskrbel še za dodatno trdnost črnega premoga. Zasedba je name vsekakor naredila zelo pozitiven vtis in čakam na ponovno možnost, da jih ujamem v živo. V 40 minutah so nam predstavili svoje originalne komade in (menda) 2 priredbi. Pomembno je omeniti tudi, da se je med njihovim nastopom dvorana kar lepo napolnila, publika pa je bila s slišanim več kot zadovoljna. (Tina)

Po krajšem premoru so kot tretji zbrano družbo ponovno na plesišče mrtvaškega plesa pozvali prekmurski Vulvathrone. Mislim, da je predstavitev zasedbe na tem mestu skoraj brezpredmetna, saj so fantje letošnje koledarsko leto koncertno dodobra napolnili in so bili aktivni tako pri nas kot tudi nedavno na sosednjem Madžarskem. Sam sem se njihovega nastopa udeležil že tretjič letos in moram priznati, da me z vsakim naslednjim nastopom fantje vedno bolj prepričajo. Že samo njihova ponudba najrazličnejšega mercha priča o tem, da so Vulvathrone band, ki je predan temu, kar počne v celoti, in to se tudi odraža na njegovih nastopih. Po krajšem uvodnem komadu so fantje udarno pognali kri po žilah zdaj že dobro napolnjeni dvorani in to jim je publika tudi takoj začela vračati. V pičlih 40 minutah smo bili deležni moshanja, stagedivanja ter zametka tako imenovanega zidu smrti. Razlog za takšno »razdejanje« lahko iščemo v dobri izbiri komadov, ki so bili sestavljeni iz starih klasik ter udarnih viž z njihovega zadnjega dolgometražca Whoreification iz leta 2019, ki v mojih očeh predstavlja njihovo najboljšo stvaritev do zdaj. Tako komadi Ass Destroyer 69 in Vulvathrone samo še dodatno podžgejo publiko in so tudi tokrat poskrbeli, da se divjanje v dvorani niti za sekundo ni umirilo, tako da se je nastop Prekmurcev za mnoge končal še prehitro, zaradi česar so fantje vzklikajoče nagradili z dodatkom in odličen nastop zaključili z naslovno skladbo zadnjega albuma. Vulvathrone z vsakim nastopom vedno znova pokažejo in dokažejo, da so band, ki svoje delo v vseh pogledih opravlja z odliko in to jim publika vedno znova tudi vrača. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. (Žiga)

Nosilci mrtvaškega plesa v Ch0 pa so bili eni izmed trenutno najbolj poslušanih in priljubljenih temačnežev domače scene – Srd. Tudi jaz bi lagala, če ne bi rekla, da sem se njihovega nastopa v celotnem večeru najbolj veselila. Njihove predhodnike Vulvathrone sem v letošnjem letu prav tako kot Žiga verjetno videla vsaj 3x, če ne 4x, Srd pa sem nazadnje v živo ujela lansko poletje na letnem odru Gala Hale. Že takrat smo lahko slišali komad ali dva iz sedaj že skoraj leto dni starega izida Ognja Prerok, tokrat pa je njihov enourni nastop v 80 % predstavljal prav tega. Na moje veselje so imeli Srd s sabo tudi zajetno količino mercha, tako da sem lahko v zbirko, ki jo predstavljata split s Shining in prvenec Smrti Sel, dodala še omenjeni drugi dolgovečerec. Kljub vročemu zraku v povsem razgreti dvorani se je ta v času njihovega nastopa še bolj napolnila, saj je očitno kar veliko ljudi prišlo z namenom podpreti prav njih. Kljub vsemu sem dobila občutek, da so poslušalci morda čakali še kakšno vižo več s prvenca Smrti sel, s katerega smo dobili le obvezno Kupo trpljenja in tokrat priredbo GG Allina I Kill Everything I Fuck. Če me spomin ne vara, so ostali material predstavljali Sonce, Ognja Prerok, Nod, Sreča na vrvici in Onkraj. Čisto možno pa je, da sem še katerega od komadov izpustila. Kaj pa povedati o samem nastopu? Tako vizualno kot glasbeno smo bili deležni še enega popolnega koncerta zasedbe več. Skorajda manična prezenca frontmana Slekota, ki je nekajkrat z gesto in besedo dodatno podžgal publiko, ter vizualna usklajenost, podprta z vrhunsko izvedbo in odličnim zvokom, Srd vsekakor postavlja med ene trenutno najboljših zasedb pri nas. Velik, res velik bonus pri njih sta že omenjena frontmanova prezenca in vokal, ki trpeče izpoje oziroma izkriči sleherno domačo besedo. Edini minus, pa niti ne pravi minus, je, da je morda tako pozno včasih težko poslušati (skoraj) 10-minutne komade, sploh če te dodatno omamlja alkohol. Razumem, da so bili fantje nosilci večera, a morda ne bi bilo slabo, če bi zamenjali mesto s predhodniki in vseeno obdržali svojih 60 minut izvedbe. Kakor koli že, v dvorani se je mrtvaško plesalo vse do konca, pred dvorano pa verjetno še kar nekaj časa. (Tina)

Kot je tudi Dejan izpostavil v začetku, je tokrat res izstopal izjemen obisk dogodka. Dodatno presenečenje je bil zame geografsko zelo širok sprekter obiskovalcev – prepoznala sem namreč obraze iz Štajerske, Savinjske, Prekmurja in celo Novega mesta – poleg vseh domačih iz Ljubljane in bližnje okolice. Ali je bila za to kriva sobota ali bandi ali pa morda velika številka nove generacije poslušalcev metala v študentski Ljubljani, ne bomo nikoli vedeli. Vsekakor pa je bilo izjemno dobro videti stare in nove obraze, ki so celotnemu večeru dali neko upanje in nek občutek vrnitve v staro normalo. (Tina)

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana