Letošnji Halloween je bil v Orto baru vse kaj drugega kot “čarovniški”. Pionirji grind corea, Napalm Death, nizozemski hardcoreovci Born From Pain in škotski novodobni metal coreovci Mendeed so bandi, pri katerih so čarovnice raje poletele v sebi prijaznejše okolje. Vseeno se je v Ortu zbrala pisana druščina, v kateri so se poleg pripradnikov prej omenjenih zvrsti znašli tudi klasični metalci in punkerji.
Koncert so odprli Mendeed, ki so letos izdali prvenec This War Will Last Forever. Mendeed sodijo med bande tiste vrste, ki jih težko razločim med sabo in ki name do sedaj niso napravili kakšnega posebnega vtisa. Teh modernih ameriškošvedskih metal bandov s kričečim vokalom in clean back vokali se je razpaslo kot gob po dežju in Mendeed se od njih ločijo le po tem, da prihajajo iz Škotske. Sicer so tehnično zelo dobro podkovani, predvsem solo kitarist se je izkazal z nekaj odličnimi solažami, samo po tem se nič ne razlikujejo od ostalih. Okoli deset die-hard fanov v prvi vrsti je uživalo, ostali so bolj kot ne nemo opazovali dogajanje na odru, ki se je po pol ure končalo z The Reaper Waits.
Born From Pain so svoj rušilni pohod začeli z Rise Or Die s prejšnjega albuma In Love With End. Za Nizozemce je bil oder čisto premajhen, na njem pa je kraljeval “powehouse” frontman Che, ki bi lahko bil tudi kak fitness ali kondicijski trener. Che je skakal in se drl kot “berzerker”, tisti v sprednji vrsti so bili v nevarnosti za kak njegov nenameren udarec. Kitarista sta streljala direktne zmetalizirane hardcore riffe, ritem sekcija pa je tudi žgala na polno. V prvih vrstah je prišlo do prvih moshev, Born From Pain so hitro spravili publiko v gibanje, pod odrom je bilo precej bolj živahno kot med Mendeed. Na koncu so odigrali tudi nekaj starejšega materiala iz Sands Of Time, vmes pa je za pokušino prišlo na vrsto tudi nekaj najnovejšega iz prihajajočega albuma War.
Set lista Born From Pain: Rise Or Die, Never Return, Final Nail, Behind Enemy Lines, Reclaiming The Crown, Crusader, Scorched Earth, The New Hate, Here Lies Civilization, Black Gold.
Napalm Death pri nas niso več tako vroči kot pred desetletjem na gostovanju v Kobjeglavi z At The Gates. Seveda pa the dveh obdobij ne kaže preveč primerjati med seboj, takrat je bilo pri nas v enem letu manj koncertov kot sedaj v dveh tednih, tudi visoka cena vstopnice je naredila svoje. Zaradi prostorske omejenosti je cena morala biti takšna, primernejše prizorišče bi bila recimo Gala hala, a tam že nekaj časa ni nobenih metal dogodkov. Najkasneje pri Suffer The Children se je sprednji del Orta spremenil v mosh pit areno, tu ni bilo govora o kakšni tehnični dovršenosti oziroma prefinjenosti, to je bil intenzivni “stright in your face” grind šus. Barney je tulil kot zmešan (žal ni bilo prostora za njegov “grind dance”), Mitch Harris mu je pomagal z visokimi kriki in žgal brezkompromisne riffe, Shane Embury pa je s svojim slamanjem deloval nekoliko bolj utrujeno kot ponavadi. Napalm Death niso bili najboljši ta večer, bili pa so na nivoju. Barney je imel probleme z vokalom, bilo pa je tudi peklensko (pre)naglas. Poleg tega set lista, vsaj za old-school ali fane devetdesetih fane, ni bila najbolje izbrana. Standardni Scum medley je seveda padel, drugače pa je repertoar močno slonel na zadnjih dveh albumih, Smear Campaign in Enemy Of The Music Business. Vseeno je lepo videti tak ekstremen band “v letih” na odru v tako intenzivni in energični izvedbi. Napalm je še vedno "eksploziven".
Set lista Napalm Death: Sunk Fast Let Go, Unchallenged Hate, Suffer The Children, Silent Is Deafening, Instruments Of Persuation, Fatalist, Narcoleptic, Well All Is Said And Done, Puritanical Punishment Beating, Breed To Breathe, In Deference, Code Is Red…Long Live The Code, Identity Crisis, Scum, Life?, The Kill, Deceiver, You Suffer, Smear Campaign, Nazzi Punks Fuck Off, Siege Of Power.