Da gresta metal in pop z roko v roki, je bilo dokazano že neštetokrat. V Sloveniji je bil to recimo metalni prijem pesmi Touch Me od Samanthe Fox, ki so jo (pesem, ne ge. Fox) obdelali San Di Ego; verjamem pa, da to ni bil edini tak poskus (spomnimo se še Ambassador Of Sifilis, ki so igrali priredbo od Backstreet Boys). Samo odprite YouTube, vtipkajte »80s pop goes metal« in »ta-daaam!«, imate material za nekaj ur zabave. Še vedno pa zelo priporočam dva studijska izdelka, ki ju je ustvaril g. Speed Strid iz Soilwork z druščino v času pandemije covida-19 (At the Movies vol. 1 ter At the Movies vol. 2; Sembellov Maniac z dvojnimi pedali in prog prijemom, uf!) – tu sta metal in pop malodane ustvarjena drug za drugega.

Priznam pa, da nisem zasledil, da bi v Sloveniji nastal band, ki bi se namerno odločil ustvarjalni čas posvetiti preoblikovanju pop hitov v metal verzije, pri čemer pa se ne ozira samo na najlažjo izhodiščno točko, torej, 80s pop, temveč se speča tudi s 70s disco, 90s techno, 00s karkoli že in celo z balkanskimi zvarki. Dame in gospodje – Pop Kovina!

Kvintet sestavljajo brežiški metalski odrski mački, ki se jih spomnite iz Broken Arrow, Labris oziroma Sagaris itd., do zdaj so že imeli nekaj koncertov, v petek, 22. maja, pa so se odločili metalizirati Orto Bar. V zgornji dvorani se je nabralo kar lepo število ljudi, zanimivo pa je bilo tudi to, da publika ni bila metalska. Metalcev nas je bilo v bistvu bore malo, je pa dvorano lepo zapolnil tako rekoč »normalni« živelj.

Pop Kovine to ni niti najmanj zmotilo. Fantje so točno ob 20. uri stopili na oder, oblečeni v pozlačene suknjiče, pri čemer so izvedli a capella različico uvodne špice kultnega filma Policijska akademija. Nasmehi pod odrom, nasmehi na odru. Nato pa prvi udarec v glavo – distorzija in težki ritmi ter Aspirin od Seke Aleksić! Kaj?! Točno to!

Trenutek šoka, nato pa smeh in začel se je dobri dve uri dolg spektakel, ki je postregel s posavskim humorjem, različnim naborom komadov in totalno sproščeno atmosfero, ki so jo v prvih vrstah dvignila dekleta, ki so občasno preglasila band, hkrati pa ves čas dajala ritem dvorani, in tako ni bilo ene same osebe, ki bi zgolj stala pri miru.

Fantje oziroma že kar možje obvladajo svoj posel. Igranje instrumentov jim je mačji kašelj, pop osnovo različnih pesmi pa se očitno da lepo nadgraditi v metal verzijo. Iskreno rečeno, koncert Pop Kovine je bil še en dokaz, da so lahko komadi od Backstreet Boys, Avsenikov, Mambo Kings, Tajči, Rickyja Martina itd. s pravo dozo distorzije in dvojnih pedalov čisto dostojni metal hiti. Dodajte temu še smisel za teatralnost in občasni pevčev krik »Šus!«, ko se kak plesni napad spremeni v powermetalski galop, pa veste, koliko je ura.

Dve uri sta minili, kot bi mignil. Hiti so se mešali po nekem meni neznanem vzorcu, npr. najprej 90s, nato Balkan, nato 70s, nato še kaj. Da bi spravili skozi čim več materiala, so Pop Kovina mojstrsko ustvarili kar nekaj vencev oziroma »medleyjev«, zaključek z uvodno špico kultne serije Baywatch ob odkritju velike fotografije Mitcha Buchanana, ki ga je upodabljal gospod David Hasselhoff, pa je bil res epski. Pred tem smo seveda dobili še konfete, različne solote, še več posavskega humorja in še kaj …

Vsekakor je Pop Kovina kvintet, ki si ga morate nujno ogledati, še bolj nujno pa bi bilo zasedbi ponuditi kak festivalski oder. Če žur lahko naredi Mambo Kurt, kaj bi šele tile Brežičani.