Rotting Christ / Evenrain / Mozak

Klub novogoriških študentov je na drugi marčevski večer drugič po vrsti organiziral metalsko verzijo MorteDelYade. Premierna prireditev je minila v znamenju slovenskih bandov, tokrat pa so se odločili pripeljati tudi uveljavljeno tujo zasedbo. Izbor je padel na največje grško metal ime, Rotting Christ, ki so se po šestih letih vrnili v Slovenijo. Priložnost igrati z renomiranimi Grki sta dobili dva domača banda, Evenrain in Mozak.
Glede na nizko vstopnino (1.800 SIT oziroma 1.000 za člane kluba) ter čas ljubljanskih počitnic bi lahko pričakovali lepo zasedeno Gala halo, a žal je ta ostala napol prazna. Mogoče ob tako pestri izbiri koncertov Rotting Christ niso več dovolj privlačno ime, mogoče je bil vzrok slabšega obiska kje drugje. Tistim, ki so prišli, gotovo ni bilo žal, in to ne samo zaradi headlinerjev, ampak tudi zaradi predskupin. Prvi so na oder stopili crust metalci Mozak, ki so sicer na začetku podobno kot publika delovali nekoliko zadržano, a ko je kvartet po začetnem »obojestranskem otipavanju« vzpostavil kontakt s publiko, je steklo z obeh strani. Trivokalni napad in metalizirani crust/punkovski/hc riffi so bili konkretno ogrevanje za naprej. Že pri Mozak je bil zvok zelo dober, boljši kot ponavadi v Gala hali in dober zvok je še bolj do izraza prišel pri Evenrain. Prvič sem si jih ogledal v živo in to je bil totalen šus – old-school švedski melodični death metal s super kitarskimi harmonijami in solažami, motorjem banda za bobni in metalcoreovskim vokalom. Poleg odlične glasbene izvedbe, vključno z zaključno priredbo Paint It Black od Rolling Stones, so prepričali z zelo energičnim, uigranim in samozavestnim nastopom, ki se ga ne bi branili uveljavljeni stilski kolegi. Evenrain je pravi band, da na koncertu naredi »štalo«, in edino to je, kljub vzpodbujanju frontmana, manjkalo.
Mogoče je bila publika manj aktivna zaradi peklenskega mraza zunaj in tudi Rotting Christ so potrebovali nekaj časa, da so dokončno razživeli prisotne. Tam nekje pri Lucifer Over London se je začelo kolektivno headbanganje večjega dela publike, ki se je nadaljevalo predvsem pri nekoliko starejših komadih Non Serviam, After Dark I Feel itd. Drugače so se najdlje v svojo zgodovino (k The Mighty Contract albumu) vrnili na začetku, potem pa je prevladoval material novejšega datuma, iz obdobja od Khronos do Sanctus Diavolos. Nastop Grkov je spremljala temačna, mistična atmosfera (ter gost dim), dodaten čar nastopu pa je dala posebna karizma, ki jo na odru izžareva celoten band, še najbolj pa »metal Zeus« Sakis. Le-ta zna narediti pravo vzdušje in se za to tudi zahvaliti fanom, med katerimi v ospredju ni manjkalo pravih častilcev banda. Rotting Christ so se po slabi uri in pol poslovili z dodatkom You Are I in Among Two Storms in upajmo, da tokrat za kaj manj kot šest let.
Set lista Rotting Christ: Satani, Sign Of Evil Existance, Transform All Suffering Into Plague, Thy Wings Thy Horns Thy Sin, Athanati Este, Lucifer Over London, In Domine Sathana, King Of A Stellar War, Visions Of A Blind Order, You My Cross, Sanctus Diavolos, Coronation Of The Serpent, Sorrowfull Farewell, Non Serviam, After Dark I Feel, Thou Art Blind, Under The Name Of A Legion, You Are I, Among Two Storms.