Dragi dnevnik, spet sem bil na koncertu. Tokrat se ti oglašam relativno hitro, ura je komaj sedem zjutraj v nedeljo. Današnji dan bodo krojile številne zasebne in dodatne koncerte dolžnosti in radosti, zato ne smem zgubljati časa, hkrati pa ti želim posredovati čim prej vse informacije, da boš karseda hitro z vsem na tekočem. Dela je veliko, časa pa zelo malo.

Ko sem med tednom v Paranoidovem Napovedniku pregledoval koncertno ponudbo, ki nas je čakala ta konec tedna, nisem mogel verjeti očem. Od petka do nedelje se bo samo v Sloveniji zvrstilo kakšnih 15 koncertov, od tega v soboto kar sedem. V toplino (v glavnem) svojih mladinskih klubskih prostorov so vabili v Sevnici in Novem mestu, Kranju, Ilirski Bistrici in Kopru ter v Slovenj Gradcu in Mariboru. Iz številnih praktičnih in nepraktičnih ter z okusom povezanih razlogov sem se odločil za slednjo lokacijo, kjer je gostovala zasedba z več kot 30-letnim stažem. Glede na visoko število napovedanih koncertov v kombinaciji s specifičnostjo mariborske metal scene me je nekoliko skrbel obisk, na koncu pa so bile moje najhujše misli še presežene. Ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje v MC-ju, ko je bil obisk tako slab. A dragi dnevnik, jaz sem se imel vseeno fajn!

Sear Bliss so letos izdali album Heavenly Down. To je že njihov deveti album, v sklopu promocijske turneje Heavenly Down Tour 2024 pa je bil mariborski koncert že deveti po vrsti. Madžare sta na večinskem delu turneje spremljala dva banda, in sicer madžarski Rivers Ablaze in češki Bohemyst. Da slednji ne bodo pripotovali v Maribor, smo zvedeli enkrat sredi septembra. Iz meni znanih razlogov, ki jih na tem mestu ne želim in ne morem deliti, se je organizator odločil, da tokratnega blackmetalsko obarvanega dogodka ne bo odprla nobena lokalna oziroma slovenska zasedba, kar pa je glede na natrpan koncertni urnik verjetno marsikomu tudi ustrezalo, med drugim tudi bandoma, ki sta se naslednji dan že dokaj zgodaj zjutraj odpravila naravnost proti bavarski prestolnici na sklepno dejanje aktualne turneje.

Koncert so torej odprli Rivers Ablaze iz Budimpešte. Zasedba je bila ustanovljena leta 2019 in je do danes izdala že štiri albume: Blood Canvas (2020), Devoid Dying Sun (2021), The Black Hole Era (2022) in Omnipresence (2023). Peterica preigrava progresivni black/death metal, posebnost v njeni diskografiji pa je njen drugi album Devoid Dying Sun, ki je v celoti instrumentalen. Nič posebnega zaenkrat? Drži! Posebnost je to, da ga band danes v živo predstavlja z besedilom. Od vseh predstavljenih pesmi mi je ravno s tega albuma v uho padel komad Invocation of the Consuming Fire. Akustičnemu uvodu sledi catchy riff, ki takoj pritegne in posledično izstopa, saj so bile ostale viže od Rivers Ablaze na prvo uho dosti manj vpadljive. Po mislih so mi rojile primerjave s kupom glasbe, ki sem jo v preteklosti že slišal, a je trenutno ne znam povezati s konkretnim imenom. Razen enim, in sicer Borknagar, a to izključno zaradi manjše podobnosti clean vokala. Sicer pa so predstavljeni komadi pokrivali dokaj širok žanrski razpon, od klasičnega melodičnega black metala do bolj deathmetalsko obarvanega s kančkom corovskega pridiha. Rdeča nit pa so seveda bile progresivne note.

Po dokaj kratkem premoru (vsaj tako se je meni zdelo, ko sem pred dvorano izmenjeval besede s starimi znanci) nas je sirena opozorila, da je band pripravljen. Ko sem vstopil v dvorano, sem tam bil prvi. Bilo je spet povsem prazno. A band ni kazal nikakršnih znakov razočaranja, tako kot Rivers Ablaze pred njimi so tudi Sear Bliss nastopili, kot da stojijo pred več stoglavo množico. In konec koncev, zakaj pa ne. Sicer se nas je med koncertom nabralo v dvorani dovolj, da je bila ta videti za silo napolnjena, a tisti, ki smo bili tam, smo točno vedeli, po kaj smo prišli. In to smo tudi dobili. Pristen atmosferični black metal s ščepcem progresije. Zasedba je en dan prej stala na odru dunajskega kluba Viper Room, kjer je potekal Vienna Metal Meeting 2024 – Warm Up za polovico bandov, ki so na dan pisanja teh vrstic obiskali ljubljanska Kino Šiška in Orto Bar. Če mi dovolite, da se malo pošalim, so Sear Bliss torej v Mariboru ponovili vajo z Dunaja, metal navdušence so en dan prej ogreli za glavni slovenski dvoranski dogodek aktualne koncertne jeseni. In kako so se odrezali pri tem? Moja zgodovina obiskovanja koncertov Madžarov sega nazaj v leto 2003, ko so se na dogodku z imenom Metalizacija IX v Ravnah na Koroškem predstavili v družbi Vargsriket (žal tega koncerta nimamo dokumentiranega na našem portalu). Od takrat do sobotnega koncerta se je zame zvrstilo enajst srečanj in Sear Bliss na nobenem niso razočarali. Resda moram še dokončati svojo domačo nalogo in se konkretneje poglobiti v bandov aktualni, promovirani celovečerec, ki vam ga je za naš portal predstavil Tomaž, a to je nekaj, kar moram narediti sam. Band se je znova odlično odrezal, med nastopom pa nas je po besedah Andrása Nagyja (pevec, basist in zadnji ustanovni član) med drugim dvakrat popeljal v 90-ta. S prvim izletom je dokazal, da je band že takrat zvenel progresivno, z drugim pa, da je v glavnem zaslovel zaradi melodične nalezljivosti. Pred sklepnim komadom nas je András povabil, da zapojemo skupaj z bandom, ko bo zazvenela pozavna. Pozavna! Živa pozavna! In to je to, to je posebnost tega banda. Kateri band se še lahko pohvali s tem, da je pozavnar stalni in enakovreden član zasedbe? No, pri Sear Bliss je tako in tako naj tudi ostane. Hvala!