V petek se je začelo tudi koledarsko poletje, kar pomeni poleg premagovanja vročine tudi začetek priprav na poletne festivale. Temu primerno so Dirty Skunks oziroma Tolminator odprli sezono z Warm Up dogodkom v Menzi pri koritu, kjer so nastopili domači hardcore/powerviolence fenomen Smedja in Smetke ter mehiške legende Brujeria.

Koncert se je začel točno ob napovedani uri z noise vložkom, s katerim smo prebrodili začetne priprave računalnika in kitare ter namestitve mikrofona. Potem kratek intro in nato se je po nas usipala lavina agresije. Ker sem se z diskografijo Smedja in Smetke spoznal komaj dober teden pred koncertom, so mi intri močno pomagali pri prepoznavanju komadov oziroma mi nudili neko podporo pri miselnem sprehajanju po posameznih ploščkih, ki praviloma merijo +/–10 minut. Po prvem sklopu komadov smo bili deležni pozdrava: »Jaz sem Smedja. Set je kratek in hiter.« Do konca naslednjega sklopa komadov nas je zabavala samo še njegova glasba. Takrat nas je Smedja spet nagovoril, in sicer da napove najnovejši komad Bizniscore Pt​. ​3, nakar je spet pokalo. Po 15 minutah smo zvedeli, da je pred nami še zadnja tretjina koncerta oziroma da bomo po desetih komadih slišali še tri. Spet se je odvrtel kratek intro, nakar smo lahko nadaljevali z midtempo handbangingom.

Koncert se je zaključil v podobnem slogu, kot se je začel. Globoko brnenje na tla odložene kitare je služilo kot noise podlaga za nekaj odkričanih vrstic besedila. Čeprav nisem velik navdušenec ali sledilec tovrstne glasbe, sem vesel, da sem sledil priporočilom kolegov, ki že dlje časa spremljajo Smedjo. Sploh zaradi dobro izbranih introv, ki so me med drugim spomnili na »globoke« izjave naših vrlih politikov med koronakrizo ali so mi samo posredovali informacije, ki jih prej nisem poznal. V tej zvezi priporočam: Racionalni narkoman, Novo poglavje razočaranja, Nemarni dijaški plesni razvrat ali Abstinenčna kriza.

Zaradi zgolj 21 minut dolgega nastopa Smedje so imeli Brujeria več kot dovolj časa za pripravo odra. Ko sem se vrnil v dvorano, je v levem kotu odra stala mehiška zastava z nataknjeno glavo Peta Wilsona. Kdor ga ne pozna, naj preveri naslovnico bandovega prvenca Matando güeros. Po krajši mehiški popevki je na odru že stal z maskami in »šiltkami« pokrit kvintet, ki nas je takoj tresnil s komadom Mochado z aktualnega ploščka Esto es Brujeria, takrat še nekoliko manj številna publika pa je tudi takoj z dretjem izrazila navdušenje. Po odigranem prvem komadu se je peterici pridružil še tretji vokalist, Pinche Peach, ki pa nastopa brez maske, nastop pa rad pospremi s pokanjem grimas in navideznim streljanjem po publiki. V nadaljevanju je sledila skrajšana setlista iz Budimpešte, kjer naj bi Brujeria zaigrali 22 komadov. Nam so jih ponudili malo manj, »od oka« bi rekel, da kakšnih 18.

Najbolj sem užival v drugi polovici nastopa. Morda zato, ker sem potreboval nekaj časa, da sem se potopil v »kartelski« groovy death metal/grindcore Mehičanov, morda pa tudi samo zato, ker so mi komadi druge polovice setliste bolj všeč. Spomnim se, da me je komad Raza odiada (Pito Wilson) prvi najbolj dvignil – tako na noge kot adrenalinsko. V nadaljevanju sem še navdušeno spremljal komade Desperado, Castigo del brujo, Revolución, Consejos narcos, Brujerizmo in Matando güeros. Užival pa je tudi ves band, predvsem pevci, ko so imeli priložnost, da se v španščini pogovarjajo s publiko. Da se je njihova igrivost prenesla na publiko, pa mi menda ni treba posebej izpostavljati? V zraku je bil stol, v zraku so bile roke, v zraku so bili obiskovalci (beri: stage divingu je sledil manjši crowd srufing). V vrhuncu vročine sta pevca iz svojega arzenala potegnila vsak svoj mačeto, s katero sta si pomagala pri izvedbi že omenjenega komada Matando güeros, »veliki« finale pa je zdaj že tradicionalno predstavljala Marijuana, glasbena parodija na svetovno uspešnico La Macarena. Med izvedbo te je človeški vlakec opravil dva kroga po dvorani, medtem ko se je na drugi strani en možakar spravil na oder, da tam »odpleše« komad z bandom. No, ta prizor pa ni bil najlepši oziroma je potrdil: metalci ne znamo plesati. A je bilo vseeno lepo videti, da se pa znamo zabavati.

In tako se spet vračam na začetek svojega pisanja. Glavni namen poletnih festivalov sta sprostitev in zabava, ki vam ju Tolminator letos znova zagotavlja. A še preden se 24. julija odpravite v Tolmin, ne pozabite, da vas jutri čaka še en Tolminator Warm Up, in sicer v Kranju, kjer bodo nastopili Vader, Bio-Cancer in Warside. Torej, Jump!